sporazumu
Georgievski vztraja pri začetku postopka
05. 09. 2001 00.00
Makedonski premier Georgievski je poslance sobranja pozval, naj glasujejo za začetek postopka spreminjanja ustave, sicer utegne državo doleteti tihi bojkot mednarodne skupnosti.
Kitajska za dialog o raketnem ščitu
04. 09. 2001 00.00
Kitajske oblasti so sporočile, da so pripravljene z ZDA vzpostaviti "resen" dialog o ameriškem projektu protiraketnega ščita, so sporočili na tiskovni konferenci.
Makedonci postavili cestne zapore
04. 09. 2001 00.00
Makedonci, ki so jih iz njihovih domov pregnali albanski skrajneži, še vedno zapirajo ceste, ki ležijo ob mejnih prehodih z ZRJ. Za vozila Nata, Kfor-ja in OVSE so cestne zapore neprehodne.
Makedonski parlament prekinil sejo
02. 09. 2001 00.00
Makedonski parlament je včeraj prekinil sejo, na kateri bi morali potrditi ohridski mirovni sporazum o pravicah albanske manjšine, .
SNS proti sporazumu o nasledstvu
30. 08. 2001 00.00
SNS meni, da je okvirni sporazum o nasledstvu zelo škodljiv za državo, zato vladi predlaga, naj od njega odstopi še pred predlogom za ratifikacijo v Državnem zboru.
Odzivi na Jorasovo tožbo
28. 08. 2001 00.00
Tožba Joška Jorasa, v kateri državo zaradi meloobmejnega sporazuma s Hrvaško obtožuje kršitve sedmih ustavnih pravic, je sprožila val odzivov.
Zapleti zaradi morske meje
27. 08. 2001 00.00
Na Hrvaškem glede kopenskega dela meje v sporazumu med Slovenijo in Hrvaško ne pričakuje zapletov. To pa ne velja za morsko mejo.
Skrajneži predali 400 kosov orožja
28. 08. 2001 00.00
V Makedoniji poteka drugi dan operacije Nujna žetev. Natovi častniki upajo, da bodo do jutri zbrali tretjino od približno 3300 kosov orožja.
Napredek na pogajanjih
12. 07. 2001 00.00
Jagr zapustil Pingvine
12. 07. 2001 00.00
Jaromir Jagr, eden najboljših hokejistov severnoameriške lige NHL, v prihodnje ne bo več branil barv Pingvinov iz Pittsburgha. Češki napadalec, ki je že pred koncem zadnje sezone napovedoval odhod iz železarskega mesta, je v sredo postal član moštva Washington Capitals. Finančne podrobnosti Jagrove selitve niso znane, v Washingtonu pa so v zameno zanj in njegovega rojaka Františka Kučero, ki je tudi prišel h Capitalsom, v Pittsburgh poslali Krisa Beecha, Michala Sivka in Rossa Lupaschuka.
Podpis sporazuma še ta mesec
11. 07. 2001 00.00
Hrvaška in Slovenija bi lahko do konca julija podpisali meddržavne sporazume o jedrski elektrarni Krško ter meji na kopnem in morju, obstaja pa tudi manjša možnost, da se ponudi rešitev za varčevalce Ljubljanske banke, napoveduje hrvaški tedni Globus, ki se sklicuje na dobro obveščene vire v hrvaški in slovenski vladi. Globus hkrati navaja tudi izjavo pomočnika hrvaškega zunanjega ministra Joška Para, ki meni, da bi lahko sporazuma o JEK in meji podpisali do konca tega meseca, medtem ko bo za rešitev vprašanja Ljubljanske banke potrebno več časa.
Kmalu sporazum o meji
11. 07. 2001 00.00
Sporazum o meji je zdaj v veliki meri odvisen od hrvaške strani, je na današnji novinarski konferenci dejal slovenski premier Janez Drnovšek.
Ključno vprašanje je meja s Hrvaško
09. 07. 2001 00.00
S sobotno sejo sveta SDS, ki po odločitvi na majskem kongresu postaja najpomembnejši strankin organ med kongresoma, se je zaokrožil proces sprememb v stranki, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik SDS Janez Janša. Svet je sicer za svojega predsednika izvolil Milana Zvera, za podpredsednika stranke Miho Brejca in Andreja Bručana, glavni tajnik pa ostaja Dušan Strnad. V stranki po Janševih besedah tudi razmišljajo, da bi uvedli novo funkcijo političnega tajnika.
SLS+SKD o obmejnem sporazumu
02. 07. 2001 00.00
Po mnenju SLS+SKD bi bilo za Slovenijo najbolje, če bi se s Hrvaško o meji dogovorila še pred ratifikacijo sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik SLS+SKD Franci But, tako ne bi bilo nobenih dvomov, ali SOPS lahko prejudicira mejo ali ne. Sicer pa bo stranka po njegovih besedah podprla ratifikacijo sporazuma, storila pa bo vse, da se do takrat doseže vsaj načelen dogovor o meji s sosednjo državo. Če namreč do poletja to vprašanje ne bo rešeno, potem je bistveno večja verjetnost, da bo o tem odločala arbitraža. V tem primeru pa bo po Butovem prepričanju postala aktualna tudi strankina resolucija o meji na morju in v Istri. But je še povedal, da bi v stranki v primeru, če bi se dogovori s Hrvaško zavrteli "drastično drugače od naših pričakovanj", še enkrat razmislili in se v stranki dogovorili o enotnem stališču.
Usklajen sporazum o JE Krško
02. 07. 2001 00.00
Slovenska in hrvaška pogajalska skupina sta na Brionih uskladili besedilo o meddržavnem sporazumu o lastništvu in statusu JE Krško. Pogajalci so tako dosegli soglasje glede vsebine sporazuma, ki se nanaša na skupno lastništvo in razpolaganje z električno energijo iz NEK, skrb za odpadke in obojestransko poravnavo vseh terjatev in obveznosti. Do konca prihodnjega tedna se bosta pogajalski skupini sestali še enkrat v Sloveniji, da bosta redakcijsko uskladili slovensko in hrvaško besedilo sporazuma.
Chirac v Kremlju
02. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov gostitelj, ruski predsednik Vladimir Putin sta se izrekla za ohranitev obstoječih sistemov strateške stabilnosti v svetu in proti vsakršnim spremembam na tem področju. Chirac in Putin sta v Moskvi v skupni izjavi poudarila, da je potrebno ohraniti vse dosedanje dogovore in sporazume in hkrati pozvala k previdnosti do ameriškega načrta za oblikovanje protiraketnega ščita. Predsednika sta še menila, da bi bilo o sporazumu o protibalističnih raketah ABM iz leta 1972 potrebno razpravljati odprto v mednarodnih krogih. Putin je sicer po srečanju s Chiracom ponovno izrazil pripravljenost za zmanjšanje ruskega jedrskega arzenala na 1500 ali manj jedrskih konic, kar pa je odvisno od ohranitve sporazuma ABM. Po mnenju Rusije bi ukinitev omenjenega sporazuma porušila strateško ravnovesje v svetu, to stališče pa podpira tudi Francija.
SNS proti sporazumu
29. 06. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je včeraj ponovil stališče svoje stranke, da maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško (SOPS), ki je uvrščen na redno junijsko zasedanje državnega zbora, prejudicira mejo s Hrvaško in da bi njegova ratifikacija Slovenijo izrinila iz evropskih integracij, saj je v nasprotju s Schengenskim sporazumom. Poslanska skupina SNS je zato včeraj v DZ vložila amandma k predlogu SOPS, s katerim bi k 59. členu sporazuma dodali nov odstavek, v katerem je zapisano, da se bo določitev meje med državama izvedla v okviru razmejitvene črte, ki je bila do leta 1954 mednarodno priznana razmejitvena črta med Slovenijo in Hrvaško.
Brez odločitve o maloobmejnem sporazumu
29. 06. 2001 00.00
Odbor za zunanjo politiko je včeraj popoldne začel izredno sejo, na kateri naj bi nadaljevali razpravo o predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju.
Manjše spremembe sporazuma so možne
29. 06. 2001 00.00
Generalpolkovnik Leonid Ivašov, sicer znan kot jastreb med ruskimi poveljniki, ki je pristojen za mednarodno sodelovanje, je dejal, da "Rusija ne odklanja amandmajev k sporazumu iz leta 1972, a zahteve ZDA vodijo k sesutju celotnega sporazuma. V to smer se ne bomo podali, saj bodo s tem uničeno strateško ravnotežje."
Pridružitveni svet o slovenskih pripravah
26. 06. 2001 00.00
Na tretjem rednem letnem zasedanju se danes v Luksemburgu sestaja pridružitveni svet, po Evropskem sporazumu najvišji skupni organ med Slovenijo in Evropsko unijo. Svet bo pregledal izvajanje sporazuma ter dvostranska in mednarodna vprašanja skupnega interesa. Slovensko stran bo vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, evropsko pa švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Vodja slovenske diplomacije bo nato odpotoval v Bruselj, kjer bo popoldne na konferenci o prihodnosti Evrope, ki jo za države kandidatke prireja Kraljevi inštitut za mednarodne odnose, predstavil slovenske poglede na bodočo podobo EU.
Sporazum o nasledstvu slab za Hrvaško
24. 06. 2001 00.00
Nekdanji hrvaški zunanji minister in sedanji predsednik hrvaške stranke Demokratičnega centra Mate Granić je mnenja, da je sporazum o nasledstvu po nekdanji skupni državi izredno slab za Hrvaško. Hrvaška je sprejela 28 odstotkov skupnega dolga, dobila pa je zgolj 23 odstotkov lastnine nekdanje SFRJ. Še vedno ni jasno, zakaj je Hrvaška to sprejela, je v pogovoru za Vijesnik dejal Granić. Jasno je sicer, da je morala vsaka država naslednica kaj žrtvovati, da bi prišlo do sporazuma, vendar pa je največjo ceno za doseganje tega sporazuma plačala ravno Hrvaška in javnost ima pravico izvedeti, zakaj se je to zgodilo, je menil Granić in dodal, da je s tem sporazumom največ pridobila ZRJ, Sloveniji pa je uspelo, da sporazum ne rešuje problema dolgov Ljubljanske banke, ampak da se pogajanja o tem nadaljujejo v baselski Banki za mednarodne poravnave.
Višje kompenzacije za evropske klube
20. 06. 2001 00.00
Vodstvo severnoameriške hokejske lige NHL je potrdilo kompenzacijo v višini 29 milijonov dolarjev, ki jo bo liga morala plačati evropskim klubom, za igralce, ki se bodo iz Evrope podali čez lužo. Z vodstvom lige se je pogajala Mednarodna hokejska zveza (IIHF), potem ko so nanje pritiskale nacionalne zveze Rusije, Češke, Slovaške, Švedske, Finske, Nemčije in Švice, iz teh držav namreč največ hokejistov potuje v Severno Ameriko. Sporazum mora potrditi tudi zveza NHL igralcev.
Prvi veleposlanik ZRJ
14. 06. 2001 00.00
V Ljubljano je prišel prvi veleposlanik Zvezne republike Jugoslavije Ivo Visković, ki je danes slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu izročil poverilno pismo. Kot je dejal bosta glavni in prvi nalogi urejanje viznega režima ter poglobitev za zdaj le formalno vzpostavljenih meddržavnih odnosov. Najprej pa mora novoimenovani veleposlanik najti ustrezne prostore. Visković meni, da se po spremembah v ZRJ in vzpostavitvi uradnih stikov decembra lani odnosi tako dobro razvijajo, da lahko brez pretiravanj rečemo, da je mogoče v zelo kratkem času v veliki meri nadomestiti izgubljeni čas.
Bush in Putin o ABM
10. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v pogovoru za New York Times izjavil, da bo med vrhunskim srečanjem 16. junija v Ljubljani ruskega kolega Vladimirja Putina poskušal prepričati, da Sporazum o protibalističnih raketah (ABM) iz leta 1972 ni več potreben. Bush je poudaril, da bo ruskemu predsedniku skušal razložiti, da ni potrebno biti zavezan sporazumu AMB, ki sta ga državi podpisali še v času, ko sta veljali za sovražnici, saj je sedaj potrebno razmišljati v novi smeri.
Čokova za sodelovanje s Hrvaško
08. 06. 2001 00.00
Ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok je na uradni obisk sprejela ministra za znanost in tehnologijo Republike Hrvaške Hrvoja Kraljevića s sodelavci.
SLS+SKD vložila resolucijo o meji
07. 06. 2001 00.00
Sedem poslancev koalicijske SLS+SKD je pred sprejemom maloobmejnega sporazuma in napovedanim srečanjem premiera Janeza Drnovška s hrvaškim kolegom Ivico Račanom, včeraj v državni zbor vložilo resolucijo o meji med Slovenijo in Hrvaško v Istri in na morju. V resoluciji med drugim piše, da so naselja ob Dragonji in Piranski zaliv v celoti slovenski pa tudi, da so ozemlje katastrske občine Sečovlje, morski akvatorij Piranskega zaliva s statusom notranjih morskih voda in teritorialni dostop do odprtih voda Jadranskega morja tisti del enotne in nedeljive države, nad katerimi mora Slovenija ohraniti polno suverenost. Gre za radikalizacijo stališč v odnosih s Hrvaško.
SNS nasprotuje maloobmejnemu sporazumu
05. 06. 2001 00.00
Slovenska nacionalna stranka je 2. junija na ustavno sodišče vložila zahtevo po ponovni presoji sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, čeprav je ustavno sodišče pred kratkim ocenilo, da sporazum ni v nasprotju z ustavo. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je dejal, da so se za to odločili, ker se je sodišče opredelilo le do prvega člena sporazuma, po mnenju SNS pa je sporen 54. člen sporazuma, ki stalno mešano komisijo za mejo in vladi obeh pogodbenic pooblašča za sporazumno določitev pristojnih organov za izvajanje sporazuma na območjih, kjer meja ni določena, čeprav so te odločitve v pristojnosti DZ.
Višje plače za kulturnike
04. 06. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter in predsednik sindikata Glosa Doro Hvalica sta podpisala spremenjeno in dopolnjeno kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti. Ministrica je po podpisu izrazila veselje ob sporazumu in željo, da bi obe strani že danes ali jutri začele plodno sodelovati pri zakonodaji, ki se tiče zaposlenih v kulturi, predvsem pa pri nadaljevanju pogajanj za boljše pogoje dela v kulturi. Tudi Hvalica je izrazil svoje zadovoljstvo, hkrati pa poudaril, da gre le za tako izravnavo plač zaposlenih v kulturi, ki bo omogočila primerljivost z ostalimi zaposlenimi v javnem sektorju.
Bush s posebno ponudbo
28. 05. 2001 00.00
Po pisanju New York Timesa bo ameriški predsednik Bush ruskemu kolegu Putinu na vrhu v Ljubljani predlagal tesno sodelovanje na področju protiraketne obrambe, eni najbolj spornih točk ameriško-ruskih odnosov. Po trditvah časnika naj bi bile Združene države pripravljene celo kupiti ruske rakete, če bi se Moskva v zameno odpovedala že skoraj 30 let starem sporazumu, ki je omogočal vojaško ravnotežje med državama. Predsednik Bush bi tako lahko začel neovirano graditi sistem protiraketnega ščita, znanega tudi kot vojna zvezd. V Moskvi o ameriških predlogih, med katerimi so tudi skupne vojaške vaje, uradno niso obveščeni, vendar so jih že zavrnili.
Dosegli dogovor o nasledstvu
27. 05. 2001 00.00
Tako mednarodno pogajalski posrednik sir Arthur Watts kot predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritch, ki je bil tokrat navzoč pri pogajanjih, sta 25. maj, nekdanji dan mladosti, označila za zgodovinski. Arthur Watts je dejal: "To je prvi sporazum vseh petih držav po razpadu nekdanje skupne države. Gre za pomemben korak, ki vodi k izboljšanju medsebojnih odnosov."