sporna
Eminem v San Remu ni postregel s škandalom
28. 02. 2001 00.00
Škandalozni ameriški pevec rapa Eminem se je kot gost festivala italijanske popevke v San Remu sinoči izkazal za pridnega dečka. Na oder je stopil v belih oblačilih, med nastopom pa ni postregel z zmerljivkami, ki so za njega običajne. Eminem na festivalu ni smel zapeti katerekoli od svojih skladb, saj je zaradi številnih kritik nasilnih besedil trenutno najboljšega belega raperja moral program nastopa na San Remu najprej odobriti organizacijski odbor festivala. Kljub vsem pripravam in "cenzuri" pa je Eminem zapel veliko več, kot je bilo dogovorjeno, toda kaj potem, tako ali tako ni nihče razumel niti besedice.
Prvi Miloševićev lakaj pred sodiščem
25. 02. 2001 00.00
Srbska policija je sinoči aretirala Radomirja Markovića, nekdanjega šefa državne varnostne službe in tesnega sodelavca Slobodana Miloševića. Srbski pravosodni minister Vladan Batić je povedal, da je Marković osumljen več naklepnih umorov in ponaredbe uradnih dokumentov. Osumljen je tudi odgovornosti za prometno nesrečo, v kateri so 3. oktobra 1999 umrli štirje predstavniki srbskega gibanja prenove (SPO) - Veselin Bošković, Zvonko Osmajlić, Dragan Vušurević i Vučko Rakočević, vodja stranke Vuk Drašković pa je bil ranjen. Gre za aretacijo najvišjega predstavnika nekdanje srbske oblasti doslej. Kot je povedal Batić, Markoviću grozi najmanj deset let kazni, preiskava pa bo trajala dva dni. Batić je še povedal, da sta v preiskavi še dva delavca srbske policije, katerih identiteto pa ni hotel razkriti. Dvojica naj ne bi bila iz vrst javnosti znanih oseb. Batić je izjavil, da je Okrožno javno tožilstvo v Beogradu prejelo zahtevek za preiskavo proti Markoviću po prijavi iz ministrstva za notranje zadeve. V skladu z obljubami vlade Srbije, se tako prehaja v odločilno borbo proti kriminalu, v kateri ne bo nihče oproščen odgovornosti za svoja dejanja, je še dejal Batić.
V Črni gori bo referendum
20. 02. 2001 00.00
Predsednik Črne gore Milo 195144ukanović je danes razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo v tej republiki 22. aprila. Črnogorska skupščina je prejšnji teden skrajšala svoj mandat, sinoči pa je sprejela nov zakon o referendumu in spremembe zakona o volitvah poslancev in občinskih svetnikov. Za novi zakon o referendumu je glasovalo 41 od skupno 78 poslancev črnogorske skupščine. Poslanci največje opozicijske Socialistične ljudske stranke (SNP) in donedavne 195144ukanovićeve koalicijske partnerke Ljudske stranke (NS) so zapustili skupščinsko dvorano pred glasovanjem, kar so storili tudi, ko je bilo na vrsti glasovanje za spremembe zakona o volitvah poslancev in občinskih svetnikov. SNP in NS sta na ta način protestirali, ker skupščinska delovna skupina, ki je pripravljala besedilo omenjenih zakonov, ni upoštevala njihovih predlogov.
Kulturni spopad v New Yorku
17. 02. 2001 00.00
Newyorški župan Rudolph Giuliani se je podobno kot pred letom dni ostro odzval na umetniško razstavo v brooklynskem muzeju. Tokrat pa je celo po mnenju nekaterih strankarskih kolegov šel predaleč, ko je zaradi sporne fotografske ponazoritve Kristusove zadnje večerje napovedal ustanovitev posebne mestne komisije za dostojnost, kar po mnenju predsednika mestne četrti Brooklyn Fernanda Ferrera spominja na nacistični Berlin leta 1939. Katoliškega župana New Yorka je hudo prizadela fotografija umetnice Renee Cox z naslovom "Yo Mama's last Supper", ki ponazarja temnopolte apostole, na mestu Jezusa pa je avtoportret gole fotografinje z razprtimi rokami.
Clinton razburja javnost
03. 02. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova žena Hillary Clinton sta včeraj objavila, da bosta plačala 85.000 dolarjev za sporna darila, ki sta jih prejela leta 2000, medtem ko naj bi preostala darila že predala Nacionalnim arhivom. Kongres pa bo prihodnji teden začel zaslišanja v zvezi s sporno pomilostitvijo milijarderja Marca Richa, kritik pa sta deležna tudi zaradi množice daril, ki sta jih po odhodu iz Bele hiše odnesla v svoji novi domovanji v Chappaqui in Washingtonu. Bill Clinton je poleg tega izzval ogorčenje javnosti, ker si je izbral ogromen prostor za pisarno v najdražjem predelu New Yorka, kar bi morali plačati davkoplačevalci. Poznavalci menijo, da je vzrok za precejšnjo priljubljenost novega predsednika Georga Busha tudi grenak priokus zadnjih dni Clintonove vladavine.
Bo Visković veleposlanik?
03. 02. 2001 00.00
Visoki funkcionar vladajoče Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomir Jovanović je za sobotno številko beograjskega dnevnika Blic potrdil namigovanja, da je član Socialdemokratske unije (SDU) Ivo Visković kandidat za veleposlanika ZR Jugoslavije v Sloveniji.
Rode predstavil novo knjigo
02. 02. 2001 00.00
Nadškof in ljubljanski metropolit Franc Rode je danes predstavil svojo novo knjigo. V sicer že tretji Rodetovi knjigi, naslovil jo je Stati in obstati, so zbrani njegovi najvplivnejši nastopi odkar je bil aprila leta 1997 posvečen za nadškofa.
Dumas pred sodiščem
22. 01. 2001 00.00
Med obtoženci zaradi vpletenosti v podkupovalno afero naftne družbe Elf-Aquitane se je danes na sodišču v Parizu znašel nekdanji francoski zunanji minister Roland Dumas. Na zatožni klopi so poleg nekdanjega ministra še njegova nekdanja ljubica Christine Daviers-Joncour in štirje vodilni delavci iz naftne družbe Elf-Aquitane. Naftna družba naj bi namreč na račun Daviers-Joncourjeve med leti 1989 in 1993 nakazala približno 65 milijonov frankov, s katerimi naj bi si par privoščil luksuzno življenje.
Kmalu srečanje Koštunice in Pontejeve
18. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ne izključuje možnosti, da bi se srečal z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte. Do tega srečanja bi moralo slej ko prej priti, je povedal Koštunica. Osnovna vprašanja in postavke, s katerimi Del Pontejeva brani haaško sodišče, Koštunica še naprej označuje za "sporna", hkrati pa želi o tem z njo tudi govoriti. Glavna tožilka pride na prvi obisk v ZRJ 23. januarja. Po mnenju Koštunice bi bila za Del Pontejevo najprimernejša partnerja za pogovore v Beogradu zunanje ministrstvo in ministrstvo za pravosodje, zaradi "spornih zadev" pa ne izključuje tudi osebnega srečanja z glavno tožilko. Mednarodno izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki je obtožen vojnih zločinov, pa je Koštunica do sedaj odklanjal, kar mnogi njegovi partnerji iz srbske koalicije DOS grajajo.
Jaka Demšar ne bo sekretar
20. 12. 2000 00.00
Notranji minister Rado Bohinc je danes umaknil kandidaturo Jaka Demšarja za državnega sekretarja. Po tem, ko je še včeraj minister Bohinc zatrjeval, da Demšarjeva kandidatura ni sporna, si je danes premislil. Demšar je bil pred letom dni namreč zaradi suma različnih nepravilnosti odstavljen s položaja direktorja policijske uprave Kranj, proti njemu je bila vložena tudi kazenska ovadba.
Zakonodajnega referenduma ne bo
18. 12. 2000 00.00
Opolnoči se izteče rok za zbiranje podpisov podpore pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vladi, ki jo je 24. novembra v državni zbor vložila skupina 258 volivcev s prvopodpisanim Boštjanom Cizljem. V času aktivnega zbiranja podpisov so pobudniki in državljani, ki so želeli oddati svoj podpis in s tem tudi pobudo, naleteli na kopico težav, pojasnjuje Cizelj. Pri tem navaja zavestno kršenje zakona o varovanju osebnih podatkov s strani službe državnega zbora ob vložitvi 258 podpisov pobudnikov, zaplete v zvezi z obrazci na upravnih enotah, neustrezen odnos uradnikov na upravnih enotah itd.
Turnerjeva nagrada Wolfgangu Tillmansu
30. 11. 2000 00.00
Nemški fotograf Wolfgang Tillmans je letošnji dobitnik britanske nagrade za sodobno umetnost Turner. Nagrada znaša 21.000 funtov (35.000 evrov), žirija pa jo je nemškemu fotografu podelila za njegove osupljive podobe in različne vidike vsakdanjega življenja.
Blokada Avstrije pri pogajanjih z EU
10. 11. 2000 00.00
Avstrija zaenkrat ne
Začetek francosko-nemškega vrha
10. 11. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder je danes prispel na francosko-nemški vrh v Vittel na vzhodu Francije, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejel francoski predsednik Jacques Chirac. Kasneje se jima bo pridružil še premier Lionel Jospin. Srečanje je namenjeno pripravam na decembrski vrh Evropske unije v Nici, na katerem naj bi petnajsterica sklenila institucionalno reformo EU. To je tudi prednostni cilj francoskega predsedovanja povezavi, ki se izteče konec leta.
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Sporna vprašanja potrebno rešiti čimprej
19. 10. 2000 00.00
V posebni izjavi za 24ur je avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner včeraj poudarila, da Avstrija slovenskega vstopa v Evropsko unijo ne bo pogojevala, da pa bo kljub temu potrebno sporna vprašanja med državama rešiti čimprej, pri čemer je mislila na slovenski zakon o denacionalizaciji in vprašanje jedrske elektrarne Krško. Avstrijska ministrica je menila, da je o slovenskem zakonu o denacionalizaciji potrebno čimprej začeti dvostranske pogovore na strokovni ravni. Poudarila je, da se zato, ker je ta tema dvostranske narave, osebno zavzema za iskanje rešitve na dvostranski ravni, saj institut kolektivne krivde in dokazovanje lojalnosti v današnji evropski družbi nista sprejemljiva. Na vprašanje, ali se bo Dunaj, v primeru, da na pogovorih ne bi našli rešitve, obrnil na Bruselj, pa je dejala, da je vprašanje denacionalizacijskega zakona na nek način postavljeno v kontekst slovenskega približevanja EU, da pa ga je primerneje reševati na dvostranski ravni. Dunaj dvomi tudi o varnosti JE Krško, sicer pa se je avstrijska vlada v svojem programu zavzela za čimprejšnje zaprtje jedrske elektrarne. "Vprašanje JEK je potrebno rešiti," je dejala Ferrero-Waldnerjeva in dodala, da se bodo pogovori nadaljevali potem, ko bo skupina strokovnjakov EU za jedrsko varnost pripravila poročilo na podlagi seizmoloških raziskav na območju Krškega. Izrazila je pričakovanje, da bodo strokovnjaki poročilo pripravili do konca leta. Glede izidov nedavnih parlamentarnih volitev v Sloveniji pa je ministrica dejala le, da za Dunaj ni pomembno, katera vlada je na oblasti, saj je vsaka demokratično izvoljena vlada primeren sogovornik.
Mura (ne)mirna reka?
26. 09. 2000 00.00
Prebivalci ob Muri, ki niti ne vedo, kje je meja, a jih to tudi ne zanima, želijo in zahtevajo, da mejne črte sploh ne bi bilo. Zato bi moral biti sporazum o čezmejnem sodelovanju v gospodarstvu, kulturi,
Združevanje bank se zapleta
20. 09. 2000 00.00
Postopek privatizacije Poštne banke Slovenije za namen združitve s Slovensko zadružno kmetijsko banko teče le dva meseca in je do nedavnega potekal brez zapletov. Pričel pa se je zapletati, ko sta banki objavili menjalno razmerje. Pošta Slovenije, posredno preko nje tudi država, naj bi imela v lasti le 36,5 odstotka. Sporna je predvsem vrednost Poštne banke Slovenije, ki naj ne bi upoštevala pred kratkim podpisane 25-letne pogodbe med Pošto Slovenije ter Poštno banko Slovenije, ki naj jo bi avtomatično prevzela združena banka. V pogodbi je med drugim zapisano, da sme Pošta Slovenije zaračunavati storitve Poštni banki Slovenije le ob soglasju Poštne banke, le-ta pa lahko v celoti uporablja informacijsko tehnologijo pošte in ima pravico do 25-letne “
Poslanska nepokorščina
06. 09. 2000 00.00
Poslanci v državnem zboru danes kljub temu, da jih je velika večina sedela v svojih klopeh, niso uspeli glasovati o zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Večina poslancev preprosto ni potrjevala svoje prisotnosti in zavrelo je celo predsedniku zbora Janezu Podobniku. Zagrozil je celo, da se bo odpovedal vodenju sej, če se bo nepokorščina poslancev nadaljevala.
Večernji list bo kupila avstrijska Styria
26. 08. 2000 00.00
Podpredsednik hrvaške vlade Slavko Linić je včeraj potrdil, da so s Caritas Fundom dosegli dogovor o prodaji hrvaškega dnevnika Večernji list avstrijskemu medijskemu koncernu Styria. Približno štiri milijone nemških mark, pridobljenih v tej transakciji, bo nakazano na račun hrvaške države, sredstva pa bodo blokirana dokler sodstvo ne bo presodilo o morebitnih nepravilnostih pri privatizacije tega dnevnika.
IBM ustanavlja oddelek za Življenjske znanosti
18. 08. 2000 00.00
IBM je sporočil, da bo ustanovil oddelek za Življenjske znanosti (Life Sciences). Naloga oddelka, za katerega ustanovitev bo IBM namenil kar 100 milijonov dolarjev, bo razvijanje programske in strojne opreme za podjetja, ki raziskujejo področje življenja, kamor sodijo farmacevtska in biotehnološka podjetja ter podjetja, ki se ukvarjajo s človeškim genomom ali pa razvijajo nove oblike kmetijstva, kamor sodi tudi sporna gensko spremenjena hrana.
Policija pojasnjuje incident na Metelkovi
16. 08. 2000 00.00
Pomočnik policijske
Slovenec še vedno v priporu v Črni gori
14. 08. 2000 00.00
Aretacija 36-letnega Slovenca in njegovega pet let mlajšega dekleta ob Skadarskem jezeru, še vedno ostaja ovita v tančice skrivnosti. Po neuradnih, vendar pri črnogorski policiji preverjenih podatkih je v vojaškem delu zapora Spuž pri Podgorici še vedno priprt slovenski državljan, iz pripora pa je bila že izpuščena njegova prijateljica.
Prevetritev vojaške politike
12. 08. 2000 00.00
Na obrambnem ministrstvu so takoj po prevzemu oblasti napovedali temeljito prevetritev vojaške politike prejšnje oblasti, predvsem nabave orožja, za katere je bilo po zakonu o temeljnih razvojnih programih namenjeno več kot milijardo nemških mark. Delo prejšnje oblasti naj bi bilo po njihovi preiskavi neodgovorno, denar pa razdeljen nestrokovno. Od leta 1995, ko je minister postal Jelko Kacin, pa do danes, so porabili skoraj dve tretjini denarja, ki je bil po zakonu o temeljnih razvojnih programih vojske namenjen posodobitvi naših oboroženih sil. Sporna je po navedbah državnega sekretarja in ministra delitev denarja med rodovi vojske. Večino denarja, skoraj 76 odstotkov, ga je bilo namenjeno za letalstvo, protiletalsko obrambo in artilerijo. Problematičen je delež nabav iz držav članic Nata. Kljub temu, da si naša država želi v Nato, je delež opreme kupljene v državah članicah zanemarljiv. Janša pod vprašaj postavlja tudi smotrnost nekaterih razvojnih programov, denimo posodobitev starejših tankov Slovenske vojske. Kljub temu, da je velik del še ostalega razvojnega denarja dejansko že oddan, nameravajo s prerazporeditvami do leta 2003 preostali denar uporabiti čimbolj racionalno. V programu oboroževanja slovenske vojske je bilo torej veliko nepravilnosti, ki so zdaj tudi uradno potrjene. Toda o sumih, da davkoplačevalskega denarja za orožje ne trošijo racionalno, se je v preteklih letih že govorilo, tudi v medijih, pa se kljub temu do danes ni zgodilo nič, da bi bili nakupi orožja transparentnejši.
4.200 mirovnikov za Etiopijo in Eritrejo
11. 08. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem poročilu Varnostnemu svetu predlagal, da bi premirje med Etiopijo in Eritrejo nadzorovalo 4.200 vojakov mirovnih enot ZN. Varnostni svet je 31. julija že odobril namestitev 100 vojaških opazovalcev na razmejitveno črto med državama, tem pa bi se po novem pridružilo še 220 vojaških opazovalcev, ki bi imeli podporo treh pehotnih bataljonov. Operacija ZN se bo imenovala Misija ZN v Etiopiji in Eritreji ali krajše UNMEE. Etiopija in Eritreja sta se že maja 1998 zapletli v obmejni spor, občasni spopadi in krajše vojne pa so trajali vse do maja letos, ko je Etiopija s silovito ofenzivo osvojila sporna območja in še nekaj eritrejskega ozemlja povrhu, kar je slednjo prisililo v podpis premirja pod etiopskimi pogoji.
Drnovšek o odprtih vprašanjih
28. 07. 2000 15.36
Predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in nekdanji premier Janez Drnovšek je v pogovoru za hrvaški tednik Fokus izrazil pričakovanje, da bosta Slovenija in Hrvaška vsa sporna vprašanja rešili leta 2001. ''To bo idealno leto, ker bodo na Hrvaškem politične razmere bolj jasne, v Sloveniji pa bomo imeli stabilno vlado, ki bo imela interes za rešitev problemov,'' je pojasnil Drnovšek. Na vprašanje novinarjev, ali se strinja z nedavno izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, da državi nimata problemov pri reševanju vprašanj meje, je Drnovšek dejal, da so ti problemi majhni, če se bosta strani dejansko odločili za njihovo rešitev, da pa se že dolgo vlečejo. Ob tem je menil, da glede kopenske meje ni večjih problemov, da pa bi morali najti rešitev za Piranski zaliv.
Paraolimpijci diskriminirani
26. 07. 2000 18.47
Avstralski paraolimpijski komite (APC) je organizatorjem paraolimpijskih iger v Sydneyu, ki bodo od 18. do 29. oktobra, zagrozil, da ne bo poravnal 294.000 ameriških dolarjev posebnih pristojbin, češ da naj bi plačilo le-teh diskriminiralo paraolimpijce, saj takšnih pristojbin za nastop na olimpijskih igrah niso uvedli.
Komentarji vodij poslanskih skupin
26. 07. 2000 10.09
<img src=/resslike/Anderlic1.jpg alt=''Anderlič'' HSPACE=10 VSPACE=5 align=left > <B>Anderlič: </B><I>Sprejem spremembe ustave pomeni veliko za razvoj demokracije</I>
Pogajanja v odločilni fazi
25. 07. 2000 09.02
Ameriški predsednik Bill Clinton po 14 dneh pogajanj med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu meni, da je dogovor med stranema še vedno mogoč, je včeraj izjavil tiskovni predstavnik Bele hiše Joe Lockhart. Clinton je po njegovih besedah presodil, da bi se v tem trenutku obrestovalo vztrajati pri pogajanjih.
Predsedniškega srečanja ne bo
19. 07. 2000 20.05
Iz urada predsednika države so sporočili, da srečanja slovenskega in hrvaškega predsednika Milana Kučana in Stipeta Mesića na Trdinovem vrhu v nedeljo ne bo. Pobudo za srečanje naj bi po navedbah hrvaškega tiska dal žumberški župnik grško-katoliške cerkve, ki je oba predsednika pozval, naj se udeležita tradicionalnega praznovanja praznika Sv. Ilije. Trdinov vrh je sicer ena najbolj problematičnih točk pri določanju meje med državama.