spoznanje
Civilna družba napoveduje referendum
13. 09. 2001 00.00
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri je napovedala, da bo ob morebitnem podpisu sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško sprožila pobudo za referendum.
O ustanavljanju novih občin
13. 07. 2001 00.00
V ZLSD so že leta 1994 opozarjali, da težnja po prevelikem drobljenju občin ni dobra, ta trend se je ponovil leta 1998, vse pa kaže, da bo tudi zadnje preoblikovanje mreže občin potekalo podobno. Kot je povedal poslanec ZLSD Bojan Kontič, zato pozdravljajo odločitev ministrstva za notranje zadeve, ki bo vladi predlagalo, naj dosledno upošteva zakonske pogoje za ustanavljanje občin tako glede števila prebivalcev kot tudi vseh ostalih pogojev. Kontič je opozoril, da je nesprejemljivo, da kar 95 sedanjih občin od 192 ne zadovoljuje kriterija 5000 prebivalcev. Problem je tudi v tem, da je zakon o financiranju občin "pozival" krajevne skupnosti k preoblikovanju v občine, saj so lahko pridobile predvsem več sredstev za infrastrukturo. Po prepričanju ZLSD so zato nujne spremembe tega zakona v smeri nagrajevanja občin, ki so pripravljene na povezovanje.
Nova sezona ljubljanske drame
24. 05. 2001 00.00
V sezoni 2001/2002 v ljubljanski Drami načrtujejo 14 novih uprizoritev194160- sedem na velikem, šest na malem odru in eno na nekem tretjem prizorišču, kar je gotovo rekord v novejši zgodovini tega gledališča. Pri izbiri repertoarja je ravnatelja in umetniškega vodjo Janeza Pipana ter njegove sodelavce vodilo spoznanje sodobnega evropskega teatra, da namreč gledalec v gledališču danes zahteva bližino, intimizem, bližnji plan, podobno kot na filmu povečava.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."
Slike Maksima Sedeja ml. na Stefanu
19. 03. 2001 00.00
V galeriji Inštituta Jožef Stefan bo do 30. maja odprta razstava slik Maksima Sedeja ml. Avtorjev slikarski opus kaže izviren pristop umetnika k bistvu in obstoju sveta. Pri najnovejši seriji slik se je "obrnil navznoter in začel zapuščati prizore narave". Razstavljeni ciklus slik z naslovom Štirje obrazi duše je nastal kot umetnikovo osebno spoznanje nedosegljivosti neskončnega, je ob razstavi zapisala Tatjana Pregl Kobe.
Američani vohunili zaman
05. 03. 2001 00.00
Ameriški mediji poročajo, da je njihova vlada v 80. letih prejšnjega stoletja kopala predor pod sovjetskim veleposlaništvom v Washingtonu, da bi prisluškovala zaupnim pogovorom, oziroma vohunila za sovražnikom iz hladne vojne. Medtem ko so delavci rili pod sovjetsko ambasado, je administracija Ronalda Reagana izražala zgražanje in jezo nad razkritjem prisluškovalnih naprav v ameriški ambasadi v Moskvi. Novica o kopanju predora je prišla na dan v zvezi z zadnjo vohunsko afero, ko so zaradi suma, da je Rusom izdajal ameriške načrte, aretirali dolgoletnega agenta FBI Roberta Phillipa Hanssena. Več sto milijonov dolarjev porabljenih za ameriški projekt in spremljevalne dejavnosti pa je tako šlo v nič, saj se je Sovjetska zveza primerno zavarovala in prisluškujočim agentom "prodajala toplo vodo".
Italija in Slovenija naravni zaveznici
23. 02. 2001 00.00
Italija je za Slovenijo strateškega pomena pri njenem vključevanju v Evropsko unijo, Slovenija pa za Italijo predstavlja naraven most do vzhodne in srednje Evrope. Boljši kot bodo odnosi med državama, večje bodo prednosti za prebivalce obeh držav, je danes v Ljubljani poudaril član ožjega vodstva italijanske stranke Naprej, Italija! (FI) Andrea di Teodoro. Ob tem je izrazil trdno prepričanje, da bo desna sredina zmagala na bližnjih parlamentarnih volitvah v Italiji, "zato si moramo že zdaj prizadevati za vzpostavitev novih odnosov med slovensko vlado in verjetno vlado desne sredine v Italiji". Z gostiteljem, predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko Jelkom Kacinom, sta največ pozornosti namenila procesu sprejemanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji.
Grizold končal obisk v poveljstvih SV
26. 01. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold se je v vojašnici Postojna srečal s predstavniki 2. operativnega poveljstva Slovenske vojske (SV) in tako sklenil obisk v enotah in poveljstvih SV. Kot je med drugim dejal, je s tem, kar je videl v SV, zadovoljen, z obiski pa bo nadaljeval tudi v prihodnje. Sicer pa se je Grizold, ki ga je spremljal namestnik načelnika generalštaba SV, brigadir Alojz Jehart, kot slavnostni govornik udeležil prisege nove generacije vojakov v vipavski vojašnici Janko Premrl - Vojko.
Kučan na mednarodnem forumu
20. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se je včeraj v Berlinu udeležil Mednarodnega foruma Bertelsmannove fundacije, ki je letos potekal pod geslom Evropa odpravljenih meja. Kot je v svojem govoru poudaril slovenski predsednik, je evropski vrh v Nici, vsaj kar zadeva institucionalno reformo, pristal pod zastavljenimi cilji, s stališča kandidatk, tudi Slovenije, pa njegov dosežek nikakor ni slab. "Vrata unije so se jim zdaj dokončno odprla in možnost, da bodo volile poslance v Evropski parlament že leta 2004, se zdi povsem realna. S tem se verjetno končuje "nezdravo pripravljalno" obdobje, ki je kandidatke utrujalo v birokratsko zapletenih in počasnih pogajanjih s komisijo in v dvostranskem izsiljevanju članic," je dejal Kučan.
Rekorden izvoz urarske industrije
24. 12. 2000 00.00
Izvoz švicarske urarske industrije je v novembru znašal rekordnih 750 milijonov evrov, kar je za 6,4 odstotka več v primerjavi z istim lanskim obdobjem, je sporočilo Švicarsko združenje urarske industrije. Omenjeni gospodarski sektor tako nadaljuje trend rasti, ki traja že 16 mesecev.
Microsoft, najboljši partner
20. 11. 2000 00.00
Rezultati raziskave, ki jo je opravila revija Sm@rt Partner, so pokazali, da je največ udeležencev raziskave kot najboljšega partnerja ocenilo korporacijo Microsoft. Raziskava je bila opravljena med številnimi ponudniki rešitev, sistemskimi integratorji in svetovalci, udeleženi pa so ocenjevali komunikacijo med partnerji in proizvajalci opreme, odzivnost in stalnost proizvodnih programov.
Celjski sejmi kupujejo mariborski Step
20. 10. 2000 00.00
Načelna soglasja za nakup mariborskega sejemskega podjetja Step, ki je v lasti Obrtne zbornice Slovenije, so že dosežena, je poudaril direktor Celjskega sejma Franc Pangerl. Kot je še dodal, je zanimanju za nakup omenjenega podjetja botrovalo spoznanje, da so v svetu vse bolj značilni trendi povezovanja in ne drobljenja gospodarstva. Pangerl ni želel komentirati nakupne cene, vendar smo neuradni izvedeli, da naj bi ta znašala 85 milijonov tolarjev. Sklepni pogovori o prevzemu Stepa bodo potekali danes na sedežu OZS v Ljubljani.
Nobelova nagrada za literaturo Kitajcu Gao Xingjianu
12. 10. 2000 00.00
V Parizu živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian je nepričakovani dobitnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo. 60-letni pisatelj je nagrado prejel za opus, ki ga označuje "univerzalna veljava, grenko spoznanje in jezikovna premišljenost," je danes v Stockholmu sporočila Švedska akademija in dodala, da je Gao Xingjian, ki je kot prvi Kitajec prejel to nagrado, kitajski prozi in dramatiki odprl nove poti.
Ples planetov na večernem nebu
05. 04. 2000 17.10
V primeru jasnega vremena bo na večernem nebu mogoče drevi in jutri zvečer videti tri planete Osončja, Jupiter, Saturn in Mars, ki se bodo med seboj navidezno precej približali.
Kulturni maraton v Piranu
03. 02. 2000 20.02
Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo na piranskem Tartinijevem trgu, na terasi San Marco ob portoroškem Grand hotelu Palace in v Avditoriju, potekal 2. Kulturni maraton. Na prizoriščih se bodo predstavili številni (več kot 30) akterji in ustvarjalci kulturnega utripa v občini Piran. Predstavili se bodo tako najmlajši kot vse osnovne in srednje šole, ljubiteljske gledališke skupine, folklorne skupine, lutkarji, pevski zbori, plesne skupine in gojenci glasbene šole. Srednje in visoke šole v Slovenski Istri in študentski klubi treh občin pa so se odločili za skupen nastop in predstavitev po zgledu študentskih in dijaških aktivnosti v Ljubljani in Mariboru.
OMO o EU in odnosih s Hrvaško
01. 12. 1999 15.20
Odbor DZ za mednarodne odnose se je na današnji seji seznanil s potekom in doseženim rezultatom v pogajanjih z Evropsko unijo, ki ga je članom odbora predstavil vodja slovenske pogajalske skupine Janez Potočnik. Odbor je opravljeno delo visoko ocenil in celotni pogajalski ekipi pod vodstvom Potočnika soglasno izrekel priznanje. OMO je tudi pozval vse poslanske skupine, naj pri svojem delu v DZ vložijo dodatna prizadevanja za polno uresničitev državnega programa in ohranijo dinamiko harmonizacije slovenske zakonodaje z evropsko. OMO je še poudaril splošno spoznanje, da bo leto 2000 ključno za pristop Slovenije k EU.
Od jutri petič Mesto žensk
12. 10. 1999 13.11
Od 13. do 20. oktobra bo v Ljubljani potekal peti mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. Slovesno se bo začel jutri ob 21. uri v Cankarjevem domu s solo koncertom ameriške skladateljice, improvizatorke in pianistke Marilyn Crispell. V Cankarjevem domu bo v času festivala na ogled videoteka Mesta žensk na temo Zgodovina prihodnosti. Gre za historično zbirko performansov - umetniških del, ki so zadnjega četrt stoletja spremenila govor umetnosti. Dela je izbrala kustosinja Martha Wilson, ustanovna direktorica mednarodno priznanega avantgardnega newyorškega umetniškega središča Franklin Furnace. V sredo bo v Slovenski kinoteki stekel tudi filmski spored, posvečen eni najbolj samosvojih osebnosti jugoslovanske kinematografije, igralki Sonji Savić.
UNHCR: evakuacija beguncev v tretje države je nujna
06. 04. 1999 17.56
Evakuacija beguncev s Kosova v tretje države je nujna za ''rešitev življenj'', je danes v Ženevi izjavil tiskovni predstavnik Visokega kimisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Tiskovni predstavnik je na novinarski konferenci pojasnil, da ta rešitev po mnenju UNHCR ''ni najboljša, vendar pa s tem lahko umirimo položaj v Makedoniji.'' Med zaveznicami se temu upirata predvsem Francija in Italija.
Dobrodelna prireditev za malo Brikene
06. 04. 1999 11.26
Dobrodelna prireditev z naslovom Dajte mi srce bo pod pokroviteljstvom Slovenske filantropije (SF) v nedeljo, 11. aprila, ob 19. uri potekala v avli Osnovne šole Pivka. Prostovoljni prispevki, zbrani na prireditvi, bodo namenjeni operaciji 10-mesečne pribežnice s Kosova Brikene Pireve, ki ima prirojeno srčno hibo.
Končana okoljevarstvena konferenca v Velenju
28. 03. 1999 21.04
Ob koncu tridnevne mednarodne okoljevarstvene konference z naslovom Okoljevarstvo, nov motor za zaposlovanje, ki jo je Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) pripravila s pomočjo Kalandrovega društva in nizozemske Fundacije Alfred Mozer, so udeleženci strnili ugotovitve konference v spoznanje, da varovanje okolja ponuja številne možnosti za zaposlovanje.
Slovesnost ob dnevu pomorstva
05. 03. 1999 16.07
Slovenija je 7. marca 1991 sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi države in se v dokumentu opredelila za dejavno vključevanje v razvojne tokove svetovnega gospodarstva ter mednarodno delitev dela na podlagi prednosti, ki jih nudita izhod v Jadransko morje in koprsko pristanišče. Ob peti obletnici sprejema resolucije je bil 7. marec razglašen za dan pomorstva, ki ga je ministrstvo za promet in zveze danes v Kopru počastilo s slovesnostjo, na kateri je bil slavnostni govornik minister Anton Bergauer. V nagovoru predstavnikom obalnih občin, Slovenske vojske in Pomorske policije, pomorskega gospodarstva, carine, pomorskega šolstva in obeh slovenskih marin je minister Bergauer med drugim poudaril spoznanje, da samo deklarativni pristop Sloveniji ne bo zagotovil položaja pomorsko usmerjene dežele. Doslej opravljeno delo pri snovanju nove pomorske zakonodaje v samostojni Sloveniji pa ne pomeni le pravne ureditve na področju pomorstva, temveč temelj za uresničevanje pomorske usmeritve.
Spominska plošča in razstava v spomin na akademika Ilešiča
04. 02. 1999 15.39
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik in akademik prof. dr. Ivan Gams sta danes, 14 let po smrti slovenskega geografa, akademika prof. dr. Svetozarja Ilešiča (1907-1985), na pročelje hiše na Trstenjakovi 9 v Ljubljani slovesno odkrila spominsko ploščo v spomin na velikega učitelja generacij slovenskih geografov. V njej je Ilešič, njegova rojstna hiša je sicer na Zarnikovi 9 v Ljubljani, preživel za slovensko geografijo najbolj plodna leta. Spominski dan so sklenili z odprtjem razstave o življenju in delu Ilešiča v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani.
Nova knjiga v zbirki Claritas - V iskanju izgubljene mere
21. 12. 1998 14.08
Kot šesta v knjižni zbirki Claritas študentske založbe ŠOU so izšla razmišljanja klasičnega filologa Braneta Senegačnika z naslovom V iskanju izgubljene mere. V knjižni izdaji je zbrano devet Senegačnikovih esejev, ki so bili večinoma poprej objavljeni v revijalnem tisku. Avtor v njih spoznava, da človek ''vedno, povsod in nenehoma'' išče mero, v kateri je zajeto spoznanje samega sebe in sveta ter spoznanje, kako naj se vsakdo trudi živeti, če naj ohrani svojo osebno integriteto. Drugo ime za to iskanje je zanj ''kultura'', posebej poezija.
Govor predsednika Milana Kučana na slovesnosti ob Dnevu človekovih pravic
08. 12. 1998 10.40
Slovenija je spoštovanje človekovih pravic sprejela kot svojo mednarodno pravno, ustavno in civilizacijsko obveznost. Slovenski parlament se je pred osmimi leti ob razpisu plebiscita v Izjavi o dobrih namenih zavezal spoštovati človekove pravice in svoboščine in vsa načela mednarodnega prava ob njihovem polnem spoštovanju, sklicujoč se na načela samoodločbe narodov, pa je bila po legalni poti izpeljana tudi osamosvojitev Slovenije. K spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava, ki jih varuje, se je Slovenija zavezala tudi s svojim članstvom v OZN in v Svetu Evrope, je na včerajšnji slovesnosti Društva za Združene narode za RS ob Dnevu človekovih pravic in 50. obletnici splošne deklaracije o človekovih pravicah v zbornični dvorani univerze med drugim poudaril predsednik republike Milan Kučan. Resnično spoznanje o pomenu človekovih pravic za demokratično družbo in volja po njihovem spoštovanju in varovanju zahtevata veliko več kot zgolj njihovo pravno urejanje, temveč tudi načrtno in splošno prizadevanje za njihovo čim popolnejše uresničevanje v življenju. Noben državni interes in noben višji politični, idejni, nacionalni ali verski cilj ne opravičujejo njihove podreditve. To vse velja v polni meri tudi za Slovenijo, je menil predsednik Kučan.
Italija ima v Evropski uniji najvišje cene bencina
09. 10. 1998 10.31
Izsledki študije nemškega avtokluba ADAC so pokazali, da ima v Evropski unijnajdražji bencin Italija, sledijo pa ji Velika Britanija in Finska.
Razstava o ribištvu v Tržaškem zalivu
14. 08. 1998 13.21
V Prosvetnem domu na Opčinah pri Trstu so sinoči odprli razstavo z naslovom Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Razstava, ki bo odprta do 20. septembra, poteka v okviru tradicionalne prireditve Tabor 98, ki jo vsako leto prireja istoimensko društvo na Opčinah. Na razstavi sta spregovorila predsednik slovenskega Jadralnega kluba Čupa iz Sesljana Marino Košuta ter avtor razstave kapitan Bruno Volpi Lisjak, avtor uspešne knjige Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave, ki je izšla leta 1995 pri založbi Mladika v Trstu.
Obeti 6
06. 06. 1998 09.39
V ponedeljek in torek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Možnost za popoldanske nevihte se bo povečala. Vročina bo za spoznanje popustila.
Majhna rast slovenske industrijske proizvodnje
22. 12. 1997 14.12
Industrijska proizvodnja kljub hitri rasti ostaja le malo višja od lanske. Oktobra je naraščala po 1,09 odstotka mesečno ali skoraj 14 odstotkov letno, bila pa je le za 1,3 odstotka večja kot pred letom in v desetih mesecih skupaj le za malo več kot odstotek nad primerljivo lansko. Podobno kot septembra se je tudi oktobra povečevala proizvodnja v rudarstvu, predelovalni dejavnosti in oskrbi z električno energijo. Celoletna proizvodnja bo, ob verjetnem nadaljevanju ugodnih produkcijskih tendenc, ostala za spoznanje (približno za odstotek) nad primerljivo lansko.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.