sprejetje
SIM proti ukinitvi komisije za Slovence po svetu
30. 11. 2000 00.00
Slovenska izseljenska matica (SIM) nasprotuje ukinitvi komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu. Ukinitev komisije bi razumeli kot izraz brezbrižnosti slovenske države do članov naroda, ki ne žive v domovini, je danes v sporočilu zapisal predsednik SIM Anton Bebler.
Podpisi za odpravo Avnojskih sklepov
29. 11. 2000 00.00
V avstrijskem parlamentu so predsedniku parlamenta Heinzu Fischerju danes predali peticijo za odpravo avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, v podporo kateri je Platforma za človekove pravice zbrala 24.000 podpisov.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.
Delovni pogovor o poslovanju z ZRJ
27. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije je danes organizirala delovni pogovor z direktorji slovenskih podjetij, ki že poslujejo in ki želijo poslovati z ZRJ. Na pogovoru sta zunanji minister Peterle ter državni podsekretar na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (MEOR) slovenskim podjetjem predstavila trenutne aktivnost RS na področju vzpostavljanja odnosov z ZRJ.
Duma za ohranitev postaje Mir
25. 11. 2000 00.00
Ruska duma je na današnjem plenarnem zasedanju z 262 glasovi sprejela osnutek odredbe o nujnosti ohranitve orbitalnega znanstveno-raziskovalnega kompleksa Mir. Odredbo je predlagal poslanec Vladimir Žirinovski. Prenehanju delovanja postaje Mir nasprotujejo tudi mnogi drugi poslanci, med njimi trije nekdanji kozmonavti. Med prvim presojanjem je duma danes odredbo zavrnila. "Za" je glasovalo le 196 poslancev. Za sprejetje odredbe je bilo potrebnih najmanj 226 glasov. V odredbi so izrazili "globoko zaskrbljenost" nad katastrofalnim položajem orbitalnega kompleksa Mir. Poslanci menijo, da se postaji Mir še ni iztekla življenjska doba in da jo lahko uporabijo kot glavni element sistema vseobsegajočega nadzora, ki bi države sveta zaščitil pred velikimi naravnimi in tehnološkimi nesrečami.
Predsedovanje Švedske v duhu širitve EU
15. 11. 2000 00.00
Švedska zunanja ministrica Anna Lindh, je med današnjim obiskom v Sloveniji poudarila, da bo širitev Evropske unije prednostna naloga švedskega predsedovanja petnajsterici v prvi polovici prihodnjega leta. Pojasnila je, da bo dal Stockholm kar največji poudarek načeloma diferenciacije in fleksibilnosti, kar pomeni, da naj bi vsaka kandidatka napredovala po lastnih sposobnostih, pogajanja o najtežjih vprašanjih pa bi lahko začela takoj, ko bi bila na to pripravljena.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.
Uvedli kazni za slabo starševstvo
08. 11. 2000 00.00
Švicarski kanton St. Gallen želi s kaznimi za slabo starševstvo in prisilnimi napotitvami neposlušnih učencev v internat poskrbeti za večjo disciplino v šolah. Starši, ki pozabljajo na starševske obveznosti ali ne pomagajo otroku pri njegovih šolskih nalogah, bodo morali v prihodnje plačati do tisoč frankov kazni, je v torek poročal švicarski časnik Blick. Učence, ki s svojim vedenjem motijo ves razred ali so nevarni za šolo, pa bi lahko prisilno napotili v internat. Internat, ki bi bil pod upravo kantona, naj bi učinkoval predvsem zastraševalno.
ZRJ zaprosila za članstvo v OVSE
06. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je danes uradno zaprosila za članstvo v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Beogradu dejala predsedujoča OVSE, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner. Jugoslavija je bila iz omenjene organizacije izključena leta 1992. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da bo stalni svet OVSE o vstopu ZRJ v organizacijo razpravljal v petek, obenem pa izrazila prepričanje, da so vse ovire v zvezi s članstvom ZRJ v OVSE odpravljene.
VS predlagal sprejem ZRJ v ZN
01. 11. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči soglasno, brez ugovora in glasovanja, sprejel resolucijo, v kateri priporoča Generalni skupščini sprejetje ZR Jugoslavije v Združene narode. Generalna skupščina naj bi že danes popoldne po lokalnem času obravnavala predlog resolucije o sprejemu, ki ga je pripravila Francija, na seji pa bodo navzoči tudi predstavniki ZRJ, ki so sinoči odpotovali iz Beograda.
Amandmaji k predlogu zaščitnega zakona
18. 10. 2000 00.00
Na včerajšnji skupni seji ustavne in šolske komisije italijanskega senata so ugotovili, da se desničarske stranke vložile okrog 1500 amandmajev k predlogu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga trenutno obravnava senat. Seja se bo nadaljevala danes zvečer, ko bo svoja stališča predstavil senator Giovanni Collino iz Stranke nacionalnega zavezništva.
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
Diplomatski odnosi med Ljubljano in Beogradom
12. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec slovenskega premiera Andreja Bajuka, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič, se bo po napovedih jutri v Beogradu srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Z demokratičnimi spremembami v ZRJ se namreč odpirajo tudi možnosti za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, ki zaradi nesoglasij o nasledstvu nekdanje SFRJ v desetih letih po osamosvojitvi Slovenije niso zaživeli. Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle naj bi na današnji seji vlade predlagal sprejetje sklepa o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z ZRJ, s katerim naj bi Drobnič odpotoval v Beograd.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Konec prvih pogajanj leta 2002
10. 10. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v Luxembourgu dejal, da se bodo po mnenju Evropske komisije prva pogajanja z državami kandidatkami za članstvo lahko končala leta 2002.
Zaščitni zakon v italijanskem senatu
08. 10. 2000 00.00
Globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 12. julija letos sprejela italijanska poslanska zbornica, bo v torek, 10. oktobra, začel obravnavati tudi senat. O njem bosta na skupni seji razpravljali ustavna in šolska komisija senata. Določena sta tudi že poročevalca zakona: to sta senatorja Felice Besostri in Luigi Biscardi iz stranke Levih demokratov.
Začetek tedna otroka
02. 10. 2000 00.00
Začel se je teden otroka, ki ga Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) v prvem tednu oktobra organizira že približno 40 let. Letošnji teden otroka sovpada tudi z mednarodnim dnevom otroka, za katerega je mednarodna skupnost razglasila današnji dan, 2. oktober. Glas otrok je v družbi slabo slišen, zato je treba otrokom pomagati pri sporočanju njihovih idej. ZPMS bo tako organizirala otroške parlamente na vseh osnovnih šolah. Letos se bodo z geslom "Hočem torej zmorem" zavzemali predvsem za ustanovitev instituta varuha otrokovih pravic in sprejetje nacionalnega programa za otroke, je povedala generalna sekretarka ZPMS Anita Albreht.
Patten na obisku v Sarajevu
22. 09. 2000 00.00
Bosna in Hercegovina je ena izmed držav jugovzhodne Evrope, s katero želi EU vzpostaviti partnerske odnose, v zameno pa pričakuje izpolnitev nekaterih pogojev, nujnih za celovito sodelovanje med BiH in EU, je danes v okviru svojega krajšega obiska v Sarajevu izjavil evropski komisar za zunanjo politiko Christopher Patten. Patten se je sestal z vodilnimi predstavniki v BiH, med drugim tudi z visokim civilnim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem.
ZDA odobrile sprejem Kitajske v WTO
20. 09. 2000 00.00
Ameriški senat je včeraj po večmesečnem zavlačevanju z veliko večino odobril sprejem Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Za to odločitev je glasovalo 85 senatorjev, 15 pa jih je bilo proti.
Ustanovitev Severnoprimorske pokrajine?
14. 09. 2000 00.00
Poslanec ZLSD Borut Pahor je v parlamentarni postopek vložil predlog zakona o Severnoprimorski pokrajini, katerega sprejetje utemeljuje z izkušnjami in smernicami Evropske unije ter potrebo po nadaljnji decentralizaciji in demokratizaciji odločanja o javnih zadevah.
Potočnikova z župani obljubljanskih občin
12. 09. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik in predstavniki Mestne občine Ljubljana so se danes sestali z župani obljubljanskih občin, ki so pravne naslednice nekdanje ljubljanske občine. Osrednja tema pogovorov je bila ureditev lastniških razmerij in delovanja Holding mesta Ljubljana.
Novi zakon o upravi nared za obravnavo
02. 09. 2000 00.00
Položaj državne uprave v sistemu delitve oblasti naj bi po novem kot del izvršilne oblasti, ki opravlja upravne naloge, uredili z novim zakonom o upravi. Zakon, ki sodi v sklop t.i. reforme javne uprave, je na četrtkovi seji sprejela vlada in ga bo predvidoma že v začetku prihodnjega tedna poslala v parlamentarni postopek za sprejetje po hitrem postopku. Zakon, če bo dobil zadostno podporo v državnem zboru, naj bi začeli uporabljati s konstituiranjem državnega zbora po prvih naslednjih volitvah. Ker gre za velike organizacijske spremembe, so določeni tudi relativno dolgi roki za izdajo vladnih uredb in za prilagoditev organizacije ministrstev novi ureditvi.
Al Gore sprejel nominacijo stranke
18. 08. 2000 00.00
Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.
Ginekolog obsojen zaradi zlorabe pacientk
16. 08. 2000 00.00
Izraelsko vrhovno sodišče je nekega ginekologa obsodilo na 18 let strogega zapora zaradi zlorabe dveh pacientk, ena od njiju je bila v času posilstva še mladoletna, obe pa sta po dejanju zanosili. Doktorja Bogdana Dekla je sodišče v Haifi za posilstvo dveh pacientk in nadlegovanja tretje obsodilo na devet let zaporne kazni, nato pa mu je na pritožbo ministrstva za notranje zadeve vrhovno sodišče kazen podvojilo. V zadnjih nekaj letih so izraelska sodišča poostrila kazni za posilstva, obenem pa čakajo na sprejetje ostrejšega zakona o spolnem nadlegovanju.
Ruski car in njegova družina bodo svetniki
14. 08. 2000 00.00
Svet ruske pravoslavne cerkve je na sestanku za zaprtimi vrati danes v Moskvi soglasno sprejel odločitev, da bo carja Nikolaja II. in člane njegove družine proglasil za svetnike, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Pukšičevo končno poročilo sprejeto
27. 07. 2000 19.51
Pukšičeva preiskovalna komisija je pozno popoldne na korespondenčni seji končno poročilo le sprejela. Zanj je glasovalo šest od desetih članov komisije.
Pahor in Pavšič pri Mancinu
25. 07. 2000 19.54
Predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Sergij Pahor (Svet slovenskih organizacij) in Rudi Pavšič (Slovenska kulturno-gospodarska zveza), sta se danes sestala s predsednikom italijanskega senata Nicolo Mancinom. Zavzela sta se za čimprejšnjo obravnavo zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki ga mora potrditi tudi senat, potem ko ga je 12. julija že sprejela poslanska zbornica. Srečanja sta se udeležila tudi senatorja Mitja Volčič in Julvio Camerini.
Mufti izdal verski dekret
23. 07. 2000 19.04
Veliki mufti v Jeruzalemu je danes izdal verski dekret fatva, s katero palestinskim beguncem prepoveduje sprejetje kakršnekoli kompenzacije, če jim po koncu izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v Camp Davidu ne bodo dovolili vrnitve na ozemlje, ki so ga izgubili po ustanovitvi izraelske države leta 1948. Šejk Ikrima Sabri je povedal, da ta dekret temelji na fatvi islamskih oblasti iz 30. let, ki prepoveduje prodajo svete palestinske zemlje.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.
Zagožen o razmerah v koaliciji
22. 07. 2000 12.48
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka najverjetneje ne bo podprla včerajšnjega sklepa sveta SDS, da bo v primeru sprejetja ustavnega zakona SDS skušala zbrati podpise 30 poslancev za izvedbo naknadnega potrditvenega ustavnega referenduma, je povedal predsednik SLS+SKD Franc Zagožen. Pojasnil je, da sam tak referendum podpira le v primeru, da bi se z njim strinjale vse stranke. Vendar v tej nameri SDS sam vidi predvsem nevarnost, da bo SDS pozvala volivce, naj se referenduma ne udeležujejo, kar bi pomenilo nadaljevanje politične krize. Obenem je izrazil še bojazen, da SDS ne želi rešitve te krize.