srčno-žilne bolezni
Dobrodelnost, ki nič ne stane!
10. 10. 2022 00.15
Ob nenadnem srčnem zastoju je poleg TPO za posameznika najpomembneje, da se mu v manj kot 3 minutah pomaga z avtomatskim zunanjim defibrilatorjem – kasneje namreč začnejo odmirati možganske celice in z vsako naslednjo minuto se možnost preživetja zmanjša za deset odstotkov. Cilj društva AED je da postavijo zadostno število defibrilatorjev, za pravočasno pomoč ob nenadnem srčnem zastoju.
Nova raziskava: zmerno pitje kave lahko podaljša življenje
01. 10. 2022 17.51
Na svetovni dan kave se lahko ljubitelji jutranje skodelice tega napitka veselijo pozitivnih ugotovitev znanstvenikov. Pitje zmernih količin kave naj bi namreč zmanjševalo tveganje za pojavnost srčno-žilnih bolezni. Pri tem niti ni pomembno, kakšen omamen napitek si pripravite, povsem enak učinek imajo tako mleta, instant kot brezkofeinska kava, ugotavljajo raziskovalci.
Prepogosto spregledana dedna motnja: bo zgodnje odkrivanje izboljšalo stanje?
06. 09. 2022 12.01
Družinska hiperholesterolemija – bolezen, pri kateri gre za dedno pogojene izjemno povišane ravni holesterola v krvi – je v svetovnem merilu še vedno močno poddiagnosticirana. Novo upanje predstavlja praška deklaracija, ki pomeni politično zavezo vlaganja v pediatrično presejanje družinske hiperholesterolemije.
Aktivni kisik – pomoč za vnete dlesni in parodontalno bolezen
22. 06. 2022 00.15
Zdravje zob in dlesni je odraz našega splošnega zdravstvenega stanja. Zato je pomembno, da za ustno higieno poskrbimo pravočasno, redno in pravilno. Več kot 90 % odraslih ljudi ima eno od oblik vnetja obzobnih tkiv, pri kar četrtini je za obolenje kriva parodontalna bolezen.
Kako bi stranke poskrbele za bolj učinkovito preventivo na področju zdravja?
21. 04. 2022 09.38
V Sloveniji je skoraj polovica moških in ena tretjina žensk prekomerno težkih, s tem da 20,7 odstotkov moških in 15,6 žensk spada v skupino debelih. Debelost je kronična bolezen, povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih. Spremljajo jo številne zdravstvene težave. Strokovnjaki poudarjajo, da je ključna v boju proti temu perečemu problemu moderne družbe, ki dodatno bremeni zdravstveni sistem, preventiva. Kako bodo poskrbeli za več preventive na področju zdravja in katere so njihove konkretne rešitve, smo vprašali osem političnih strank, ki jim je ob začetku našega volilnega projekta kazalo najbolje.
BLOG: Pozitivni učinki selena
27. 02. 2022 14.11
Selen je mikroelement, ki je sicer prisoten v zemlji in je pomemben mineral za človeško telo, saj ga potrebujemo za normalno delovanje nekaterih encimov, sodeluje v metabolizmu ščitničnih hormonov in nas ščiti tudi pred oksidativnim stresom.
Odslej pri nas na voljo inovativno zdravilo za zniževanje holesterola LDL
17. 02. 2022 10.13
V Sloveniji imamo na voljo novo zdravilo, ki z aplikacijo le dvakrat na leto prinaša sodoben način zdravljenja povišanega holesterola LDL. Zdravilo je pred dobrim letom odobrila Evropska agencija za zdravila.
Nagradili inovacije: hitro je lahko zdravo in okusno
26. 01. 2022 12.39
Bolonjska omaka brez mesa, kefir z dodatkom vitamina D3, kruh z bučnimi tropinami ("prgo"), ki sicer predstavljajo ostanek pri pridobivanju bučnega olja, omaka iz paradižnikov, ki niso bili primerni za prodajo, pa pirine testenine in proseni desert. To je le nekaj izdelkov, ki se po novem kitijo z nazivom "inovativno živilo leta". Kdo pravi, da obrok ne more biti hiter, zdrav in okusen?
Telesna neaktivnost je eden glavnih dejavnikov bolezni 21. stoletja
14. 01. 2022 19.50
Gibanje je naše zdravilo, ki je dosegljivo vsakomur in deluje proti srčno-žilnim boleznim, sladkorni, osteoporozi, depresiji in stresu. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odrasli potrebujejo vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut visoko intenzivne aerobne vadbe na teden. Poleg tega pa še vsaj dvakrat tedensko vaje za mišično moč in vzdržljivost. Telesna neaktivnost je namreč eden glavnih dejavnikov bolezni 20. in 21. stoletja.
2515 okužb: Omikron izpodrinil delto, a delež bolnikov s težjim potekom manjši
10. 01. 2022 09.36
Omikron je že izpodrinil delto, zato lahko pričakujemo veliko število okuženih v razmeroma kratkem času. Čeprav marsičesa o tej različici še ne vemo, je videti, da bolezen poteka v blažji obliki in da je delež tistih, ki imajo težji potek bolezni, manjši, pa je povedal dr. Franc Strle. Peti val bo drugačen, velik del epidemiološke situacije se bo dogajal doma in ne v bolnišnicah, pravi minister za zdravje Janez Poklukar. A cepljenje je še vedno najpomembnejši ukrep, poudarjata oba. Kot je pojasnil dr. Strle, ne pričakujejo, da bo cepljenje prepričljivo zmanjšalo širjenje virusa, se bo pa prepričljivo zmanjšal delež tistih, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo. Cepljenje je priporočljivo tudi zato, ker bo število okuženih naraslo in bo absolutno število tistih, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje še vedno veliko.
Nova akcija cepljenja: naročanje ni potrebno
10. 01. 2022 13.38
Po prvi cepilni akciji, ki je presegla pričakovanja, bo od četrtka do sobote potekala nova, druga akcija cepljenja. Vsi cepilni centri bodo tako odprti od 8. ure do 20. ure, naročanje na cepljenje pa ni potrebno.
Kobilice, meduze, črvi: superživila prihodnosti
17. 11. 2021 06.00
Evropska komisija je kot novo živilo odobrila kobilice selke. Žuželke, nekoč znane po tem, da so uničile ves pridelek, se zdaj pojavljajo kot alternativen vir beljakovin, ki bi lahko olajšal prehod na bolj trajnosten prehranski sistem. Že lani so med živila uvrstili posušene ličinke velikega mokarja, ki naj bi jih uporabljali kot prigrizek ali sestavino za piškote in testenine. Znanstveniki zdaj menijo, da bi na naše krožnike morale tudi meduze, ki da niso le zdravo živilo z nizko vsebnostjo maščob, ampak tudi trajnostni vir hrane.
Angleški znanstveniki: 'Če greste spat ob 22. uri, zmanjšate tveganje za srčno-žilne bolezni'
09. 11. 2021 08.01
Raziskovalci, ki so preučevali navade 88.000 prostovoljcev, so ugotovili, da je optimalen čas za odhod v posteljo med 22. in 23. uro, saj lahko tako srce ohranimo zdravo. Verjamejo, da je ta ura usklajena z našo notranjo telesno uro, zato lahko tako zmanjšamo tveganje za srčno in možgansko kap.
Možgansko kap utrpi ena od štirih odraslih oseb po svetu
18. 10. 2021 12.58
Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni, a s poznavanjem in zdravljenjem lahko preprečimo več kot 80 odstotkov možganske kapi, pri večini bolnikov pa lahko predvsem s hitrim prepoznavanjem in ukrepanjem omilimo njene posledice.
Hiperholesterolemija: tisti, ki za bolezen ne vedo, v povprečju živijo 16 let manj
13. 10. 2021 10.10
Družinska hiperholesterolemija prizadene eno osebo na 300 prebivalcev, a diagnozo ima v Evropi postavljeno manj kot 10 odstotkov bolnikov, glede na ocenjeno pogostost bolezni. Pri otrocih je ta odstotek za pol nižji, pomembno je, da se to življenjsko ogrožajočo dedno presnovno motnjo čim prej prepozna, saj imajo nezdravljeni bolniki več kot desetkrat večje tveganje za srčno-žilne bolezni. Pri polovici nezdravljenih moških do 50. leta in ženskah do 60. leta se razvijejo bolezni srca in ožilja. Presejalni testi se pri nas opravljajo že v porodnišnici.
Starejši od 65 let naj zdravnika ob okužbi povprašajo o zdravilu regeneron
11. 10. 2021 14.54
V Sloveniji imamo od sredine poletja na voljo zdravilo regeneron, ki temelji na uporabi monoklonskih protiteles. Uporablja se za zgodnje zdravljenje bolnikov s potrjeno koronavirusno okužbo in za zaščito po stiku z okuženo osebo, če obstaja tveganje za hud oziroma težji potek bolezni. "Smotrno je, da se starejši od 65 let ob pozitivnem PCR-testu posvetujejo z zdravnikom o morebitni napotitvi v dnevno bolnišnico na infuzijo zdravila regeneron," je opozoril minister za zdravje Janez Poklukar.
Mislite na svoje srce, naredite krog zdravja
06. 10. 2021 09.36
Srčno-žilne bolezni so v Sloveniji največji javnozdravstveni problem, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Na bolezni srca in ožilja vsakoletno opozarja tudi Društvo študentov medicine Slovenije, ki v okviru projekta Misli na Srce, ozavešča o preventivnih ukrepih za preprečevanje teh bolezni. Njihovo glavno poslanstvo je zmanjševanje obolevnosti Slovencev in v sklopu tega poslanstva organizirajo več kongresov. Med najpomembnejše spada Krog zdravja, ki bo letos potekal že desetič.
Možganska kap – ko o življenju in smrti odloča vsaka minuta
23. 09. 2021 00.15
Srčno-žilne bolezni so tako v Sloveniji kot po svetu najpogostejši vzrok smrti, veliko preživelih pa, sploh po možganski kapi, tudi zelo težko okreva. Pri možganski kapi je življenjsko pomembno predvsem hitro ukrepanje, kako nevarna je, pa pričajo tudi podatki, da brez dolgoročnih posledic po njej živi le tretjina bolnikov, kar tretjina pa jih umre.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.
Dolgi covid pogosto uniči kakovost življenja: zdravnik je dolžan poslušati, ne soditi
04. 09. 2021 07.00
Utrujenost, zasoplost, zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura, problemi s koncentracijo, težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične bolečine, glavobol ... Dolgi covid lahko prizadene številne organe in organske sisteme, vključno z dihalnim, srčno-žilnim, nevrološko-psihičnim, želodčno-črevesnim in mišično-skeletnim. Zdi se, da je seznam težav, o katerih poroča več milijonov oseb, ki je prebolelo covid-19, vedno daljši. O dolgem covidu se je razpisal infektolog prof. dr. Janez Tomažič z UKC Ljubljana.
BLOG: CBD – kaj je in kako deluje na naše telo?
29. 08. 2021 15.08
Verjetno ste že slišali za možne koristi olja CBD in morda ste celo razmišljali o uporabi izdelkov s to spojino, ki jo najdemo v konoplji. Glede na to, da so endokanabinoidni sistem odkrili pred nekaj desetletji, smo šele začeli spoznavati kanabidiol in njegove vplive na naše zdravje. Ker pa obstaja veliko zmede glede CBD-ja in njegovega vpliva na človeško telo, sem se odločil v današnjem prispevku pisati o tej naravni spojini.
BLOG: Ananas kot naravno zdravilo
01. 08. 2021 07.54
Ananas – ta okusni tropski sadež nam nudi številne zdravju koristne spojine, antioksidante, vitamine in minerale ter se že vrsto let pogosto uporablja kot naravno zdravilo za mnoge zdravstvene težave.
Slovenija kot tretja na svetu z inovativnim zdravilom za zdravljenje holesterola
15. 07. 2021 13.46
V UKC Ljubljana so predstavili novo terapijo za zdravljenje zvišanih vrednosti LDL-holesterola. Prednost novega zdravila je, da ga bolnik prejme enkrat na šest mesecev, z njim pa je možno raven holesterola dolgoročno zmanjšati za do 60 odstotkov. V Sloveniji so prvi štirje bolniki novo zdravilo prejeli pred dvema tednoma, so sporočili.
Kori o tem, da je rešil življenje: Verjamem v karmo, v to, da bi se tudi zame našel darovalec
25. 05. 2021 17.09
Radijski voditelj in glasbenik Tim Kores - Kori je eden tistih, ki so z darovanjem krvotvornih matičnih celic nekomu rešili življenje. Občutek je nepredstavljiv in ti spremeni življenje, pravi. Prav tako pa vse poziva, naj se vpišejo na seznam potencialnih darovalcev. Vpis je preprost, odvzem pa je za darovalce po zaslugi velikega napredka medicine zdaj neboleč.
'Počutila sem se, kot da se mi to ne dogaja, kot da je na mojem mestu nekdo drug'
25. 05. 2021 15.25
September 2019. Takrat le 17-letna Sergeja Urnaut je slišala diagnozo, ki je njeno življenje obrnila na glavo. Akutna mieloblastna levkemija (AML). Življenje ji je rešila presaditev krvotvornih matičnih celic. Njej jih je darovala sestra, a pri številnih bolnikih darovalca znotraj družine ne najdejo. In takrat je še kako pomembno, da je v registru Slovenija Donor čim širši nabor potencialnih darovalcev. Nekdanji bolniki, darovalci in stroka tako v en glas pozivajo: "Daj se na seznam!" Ter dodajajo: darovanje je danes enostaven in neboleč postopek.
Vsak osmi mladostnik zaradi poslušanja glasbe tvega trajne poškodbe sluha
28. 04. 2021 08.16
Hrup je nevarnejši, kot se zavedamo. Ne le, da nam lahko vzame dragocene ure spanja, vodi lahko tudi v srčno-žilne bolezni, ob svetovnem dnevu ozaveščanja o okoljskem hrupu opozarjajo strokovnjaki. Ob tem izpostavljajo, da v Sloveniji 12 odstotkov mladostnikov glasbo prek slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe posluša tako pogosto in glasno, da je pri njih pričakovati pojav trajnih poškodb sluha.
Poziv WHO: Vsi bi morali imeti enak dostop do zdravstvenih storitev
07. 04. 2021 12.55
Danes je svetovni dan zdravja. Tokrat je posvečen trenutno najbolj aktualni javnozdravstveni temi – kako svet po pandemiji covida-19 vrniti v sprejemljive tirnice življenja, da bo bolj pravičen za vse in da bodo vsi ljudje in vse družbe uživali več zdravja in blaginje, so pojasnili na NIJZ. Gospodarska zbornica Slovenije pa je ob današnjem dnevu izpostavila pomen kakovostne sestave živil. Medtem na Rdečem križu Slovenije prebivalce spodbujajo k udeležbi na preventivnih zdravstvenih programih.
Ob pomanjkanju učinkovitih zdravil cepljenje ranljivih oseb ključnega pomena
10. 03. 2021 06.00
Nenalezljive kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak in diabetes, so najpogostejši vzrok smrti v Evropski uniji in predstavljajo največji del stroškov v zdravstvu. EU samo za zdravljenja diabetesa letno odšteje okoli 150 milijard evrov. Kronične bolezni so tudi eden glavnih vzrokov za hospitalizacije in smrti zaradi covida-19. Zaradi večjega tveganja za težji potek bolezni jim je cepljenje priporočeno in spadajo v prioritetne skupine. Po mnenju strokovnjakov je cepljenje poleg osnovnih preventivnih ukrepov naše najpomembnejše orodje, s katerim lahko te ranljive skupine prebivalstva zaščitimo pred okužbo.
V 68. letu umrl Đorđe Balašević
19. 02. 2021 17.24
Po tem, ko je bil pred dnevi sprejet v bolnišnico, je umrl po hujši obliki pljučnice. Srbski mediji poročajo tudi o okužbi z novim koronavirusom. Priljubljeni novosadski kantavtor je umrl v 68. letu starosti.
Đorđe Balašević zaradi pljučnice v bolnišnici
17. 02. 2021 10.18
Legendarni kantavtor se trenutno zdravi na beograjski infekcijski kliniki, saj mu je bila diagnosticirana pljučnica. Srbski mediji poročajo, da se je tam znašel po tem, ko je deset dni pljučnico preboleval doma.