srbije
Podpora Makedoniji
05. 04. 2001 00.00
Obrambni ministri držav JV Evrope so se na izrednem razširjenem sestanku v Skopju v sklepni izjavi zavzeli za okrepitev sodelovanja med državami za dosego trajnega miru in gospodarske blaginje na območju. Potrdili so zavezanost spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja ter ostro obsodili vse oblike nasilja, ki resno ogrožajo mir, varnost in stabilnost v JV Evropi. Ostro so obsodili tudi teroristične dejavnosti oboroženih albanskih skupin v Makedoniji, izrazili pa trdno podporo suverenosti Makedonije in nedotakljivosti njenih meja, prav tako pa tudi njenemu načinu reševanja krize. Ob tem so še poudarili pomen političnega reševanja sporov.
Zavračanje haaške obtožnice
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele jutri.
Pomoč Caritasu Jugoslavije
05. 04. 2001 00.00
Slovenska Karitas (SK) je Caritasu Jugoslavije odposlala drugo pošiljko humanitarne pomoči, predvsem hrane in novih oblačil, v skupni vrednosti 5 milijonov tolarjev. Poleg tega SK začenja dobrodelno akcijo Srečno otroštvo za vse, v okviru katere bodo zbirali pomoč za najrevnejše družine v Aleksincu, kraju na vzhodu Srbije, kjer v veliki revščini živi tudi približno 90 slovenskih družin.
V dolini Preševa ubit srbski policist
03. 04. 2001 00.00
V incidentu v dolini Preševa na jugu Srbije je bil ubit srbski policist, trije pa so bili ranjeni, ko je njihovo vozilo severno od vasi Vranje zapeljalo na mino, je povedal predstavnik policije. Policija je odgovornost za incident pripisala albanskim skrajnežem.
Milošević vložil priziv
02. 04. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je na sodišču v Beogradu naslovil priziv, v katerem je zahteval izpustitev iz pripora in zavrnil obtožbe o korupciji. Milošević je obenem izrazil prepričanje, da je proces politično motiviran ter da je obtožnica proti njemu krivična in sramotna. Izrazil pa je tudi začudenje, da se je v priporu znašel samo on.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Kaj bo z Miloševićevimi sodelavci
01. 04. 2001 00.00
Jugoslovanski preiskovalni sodnik Goran Čavlina je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh zaradi suma izkoriščanja položaja in finančnih goljufij zaslišali še štiri visoke predstavnike nekdanjega režima. Gre za nekdanjega vodjo carinske uprave Mihaila Kertesa, nekdanjega podpredsednika jugoslovanske vlade Nikolo Šainovića, nekdanjega finančnega ministra Jovana Zebića in nekdanjega vodjo srbskih tajnih služb Radeta Markovića.
Milošević ne prizna aretacije
31. 03. 2001 00.00
Po zadnjih podatkih naše dopisnice iz Beograda Milošević še ni bil aretiran. Okoli dveh ponoči je do rezidence Milosevića v Užiški ulici prišlo 50-60 policistov v polni opremi. Vrsta državljanov jim ni pustila vstopa v hišo. Po nekaj manjšega prerivanja je policija okoli pol treh razmaknila ljudi in omogočila pristop oklopnim vozilom, ki čakajo pred hišo.
Milošević zavrača aretacijo
31. 03. 2001 00.00
Skupščina Srbije in vlada poudarjata, da Miloševiću želita soditi v Jugoslaviji: v ovadbi ga obtožujeta zlorabe položaja, korupcije in gospodarskega kriminala. Predsednik Vojislav Koštunica je po sestanku z vojaškim ter zveznim in republiškim policijskim in političnim vrhom povedal, da so se vsi udeleženci srečanja strinjali, da po lanskem 5. oktobru, ko po prevzemu oblasti ni bilo prelivanja krvi, "ne bodo dopustili odpiranja državne krize zaradi posameznika, ne glede na to, kdo je to". Poudaril je, da nihče ne sme biti nedotakljiv in da se mora tisti, ki je poklican na sodišče, na poziv odzvati. Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković pa je zatrdil, da bodo Miloševića še danes aretirali.
Se pripravlja aretacija na Miloševića?
30. 03. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine Socialistične stranke Srbije (SPS) v srbskem parlamentu Branislav Ivković je danes na zasedanju srbskega parlamenta sporočil, da so pred hišo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića v beograjski mestni četrti Dedinje enote srbske policije. Po besedah poslanca nekega SPS naj bi policisti nameravali aretirati Miloševića. Poslanci SPS so zapustili srbski parlament in se napotili k Miloševićevi hiši. Pred njo naj bi bila poleg policijskih avtomobilov tudi vozila prve pomoči. Po poročanju ameriške televizijske mreže CNN pa je policija zaprla celotno območje.
Koštunica svet pozval k potrpežljivosti
30. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na letnem zasedanju Komisije Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi danes mednarodno skupnost pozval, naj bo strpna spričo vzpostavljanja pravne države v ZRJ, saj je ta naloga novih oblasti v Beogradu po 56 letih paralize, posledice komunističnega režima, zelo zahtevna. Koštunica je obenem potrdil pripravljenost za "oblikovanje države, ki bo temeljila na sodobnih ustavnih načelih". "Toda vprašanje je, kje začeti, saj čas ni naš zaveznik, nasprotno, danes je celo naša šibka točka," je poudaril Koštunica.
Carla Del Ponte v Prištini
29. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je po obisku v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji odpotovala še na Kosovo. Po prihodu v Prištino se je sestala z vodjo misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Hansom Haekkerupom, ki jo je seznanil z najnovejšimi dogodki. Del Pontejeva naj bi se s Haekkerupom dogovarjala tudi o sodelovanju med UNMIK in haaškim sodiščem ter o preiskavah vojnih zločinov, ki naj bi bili storjeni med vojno na Kosovu.
Spopadi na jugu Srbije
28. 03. 2001 00.00
Na jugu Srbije ob meji s Kosovom so albanski uporniki danes vnovič napadli položaje srbskih varnostnih sil. S topovi in avtomatskih orožjem naj bi obstreljevali položaje srbskih policistov v bližini Lučanov, Preševa in Bujanovca kot tudi vas Cerevajka.
Vpisali zakladne menice
27. 03. 2001 00.00
Ministrstvo za finance je na današnji avkciji trimesečnih zakladnih menic prek pooblaščenih vpisnikov sprejelo 330.001 lot naročil v skupni vrednosti 3.209.589.726 tolarjev po enotni ceni 97,26, medtem ko je na avkciji dvanajstmesečnih zakladnih menic sprejelo 220.007 lotov naročil v skupni vrednosti 1.959.162.335 tolarjev po enotni ceni 89,05. Kot so sporočili s finančnega ministrstva, znaša na podlagi cene, sprejete na avkciji, nominalna letna obrestna mera za vpisane trimesečne zakladne menice 11,30 odstotka, za vpisane dvanajstmesečne zakladne menice pa 12,33 odstotka.
Albanski uporniki napadli policijo
27. 03. 2001 00.00
Albanski uporniki so dopoldne napadli srbsko kontrolno točko Cerevajka v okolici Preševa na jugu Srbije. Srbska policija je na napad odgovorila in spopad še traja, eksplozije pa je slišati tudi v 25 km oddaljenem Bujanovcu. Albanski skrajneži so napade izvedli še na več drugih krajih na območju, o žrtvah pa ne poročajo. Cerevajka leži na t.i. varnostnem območju ob administrativni meji s Kosovom, oblikovanem po koncu napadov zveze NATO na ZRJ junija 1999.
Nove žrtve na jugu Srbije
24. 03. 2001 00.00
Albanski uporniki so zjutraj napadli dva položaja srbske policije in jugoslovanske vojske pri Preševu na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom. V spopadu naj bi bil albanski upornik ubit, jugoslovanski vojak pa ranjen. Namestnik premiera srbske vlade Nebojša Čović je napad ostro obsodil in dodal, da takšne akcije kažejo, koliko so albanski uporniki v resnici pripravljeni na dialog in mirno rešitev spora. Uporniki in srbske oblasti so se pred desetimi dnevi dogovorili o premirju na tem območju.
Kfor in Beograd podpisala sporazum
23. 03. 2001 00.00
Poveljstvi mednarodnih mirovnih sil na Kosovu in jugoslovanskih sil na jugu Srbije sta podpisali sporazum o vstopu jugoslovanskih sil v dva nova sektorja v varnostnem območju ob administrativni meji s Kosovom. Sporazum sta v kraju Merdare ob administrativni meji med Kosovom in Srbijo podpisala general Ninoslav Krstić, poveljnik skupnih sil jugoslovanske vojske in srbske policije, in poveljnik Kfor Carlo Cabigiosu.
Pogovori albanskih upornikov s srbsko oblastjo
23. 03. 2001 00.00
Predstavniki albanskih upornikov, ki delujejo na jugu Srbije, bodo danes v kraju Merdare ob administrativni meji med Srbijo in Kosovom sodelovali na pogovorih s predstavniki srbskih oblasti, so za AFP potrdili pripadniki Osvobodilne vojske Preševa, Medvedje in Bujanovca.
Minister Rupel v Makedoniji
21. 03. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel odhaja na obisk v Makedonijo, ki jo zaradi napadov albanskih skrajnežev pretresa najhujša kriza od osamosvojitve in je trenutno v središču pozornosti mednarodne skupnosti. Predvidoma se bo Rupel srečal z vodjo makedonske diplomacije Srđanom Kerimom in predsednikom države Borisom Trajkovskim. Glavni temi pogovorov bosta seznanitev s položajem v Makedoniji in dvostransko sodelovanje, predvsem s proučitvijo možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja. Prvotno naj bi v četrtek Makedonijo obiskal tudi slovenski premier Janez Drnovšek.
Ugrabljena jugoslovanska vojaka
21. 03. 2001 00.00
Albanski uporniki so na jugu Srbije v bližini Velikega Trnovca pri Bujanovcu ugrabili dva pripadnika jugoslovanske vojske. Tiskovni predstavnik srbske vlade v Bujanovcu Milan Keković je potrdil, da sta bila Milija Belojica in Saša Bulatović ugrabljena na poti med Bujanovcem in Velikim Trnovcem. Za ugrabitev naj bi bili odgovorni albanski skrajneži, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se klicuje na vojaške vire v Bujanovcu. O ugrabitvi so že obvestili predstavnike mednarodnih organizacij, ki delujejo na jugu Srbije.
Jugoslovanska delegacija v Haagu
20. 03. 2001 00.00
Pravosodna ministra Jugoslavije in Srbije, Momčilo Grubac in Vladan Batić, ter državni tožilec Rade Trzić so se na sedežu haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sestali z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte.
Znova streljanje na jugu Srbije
20. 03. 2001 00.00
Albanski skrajneži so včeraj in davi na več mestih streljali na položaje jugoslovanskih sil na jugu Srbije in s tem kršili prekinitev ognja, ki je stopila v veljavo pred tednom dni, je danes poročal informacijski center v Bujanovcu. Jugoslovanske sile na napade, ki niso terjali žrtev, niso odgovarjale, še poroča center. Posebni odposlanec zveze NATO Peter Feith je sinoči v Bujanovcu začel pogovore s koordinacijskim odborom za jug Srbije, ki ga vodi podpredsednik srbske vlade Nebojša 195134ović, pred tem pa se je v Končulju srečal s predstavniki albanske skupnosti. Glavna tema pogovorov, katerih podrobnosti niso znane, naj bi bil položaj na jugu Srbije in priprave na politični dialog med sprtima stranema.
Začetek pogajanj o krizi na jugu Srbije
19. 03. 2001 00.00
Predstavniki zveze NATO, jugoslovanskih oziroma srbskih oblasti ter Albancev z juga Srbije se bodo danes sestali v vasi Merdari na administrativni meji med Srbijo in Kosovom, je poročala agencija Beta, ki se sklicuje na neimenovanega britanskega častnika sil KFOR. Skorajšnji začetek pogajanj o rešitvi krize na jugu Srbije po sklenitvi premirja sta napovedala tudi podpredsednik srbske vlade in vodja državnega koordinacijskega telesa Nebojša Čovič ter župan Preševa Riza Halimi.
Obisk Kacina v Beogradu
19. 03. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Jelko Kacin se je v Beogradu s predsednikom spodnjega doma jugoslovanskega parlamenta Dragoljubom Mičunovićem (DOS) pogovarjal o normalizaciji odnosov med državama in sodelovanju med parlamentoma. Kacin jih je obvestil o pozivu, ki ga je OZP že naslovil na slovensko vlado, naj čimprej v obravnavo posreduje pobudo za podpis tega sporazuma. Na srečanju se Kacin in Mičunović nista mogla izogniti niti napetosti v Makedoniji in na jugu Srbije. Kacin je izrazil željo Slovenije, da bi se razmere na območju čimprej uredile. Kacin se je z Mičunovićem pogovarjal tudi o načinih za hitrejše razvijanje trgovine in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in ZRJ.
Začetek sojenja v Haagu
19. 03. 2001 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je začelo sojenje trem bosanskim Srbom. Duško Sikirica, Damir Dosen in Dragan Kolundžija so obtoženi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992 v koncentracijskem taborišču pri Prijedoru v Bosni in Hercegovini.
Ivanov v Beogradu
19. 03. 2001 00.00
Mednarodna skupnost mora ustaviti terorizem na jugu Srbije in v Makedoniji, če se želi izogniti novi eksploziji na Balkanu, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico danes v Beogradu povedal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Kot je izjavil Koštunica, je po napadu zveze NATO leta 1999 in prihodu mednarodnih mirovnih enot KFOR Kosovo postalo "leglo terorizma". Ivanov je Koštunici predal tudi pismo ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem ta ni izključil možnosti mednarodnega posredovanja za ustavitev albanskih upornikov v Makedoniji.
Kmalu gospodarske sankcije proti ZRJ?
18. 03. 2001 00.00
Srbski premier Zoran Djindjić je v sinočnjem pogovoru za srbsko televizijo dejal, da ni "nobene možnosti" za to, da bi nekdanjega predsednika ZR Jugoslavije Slobodana Miloševića beograjske oblasti do 31. marca izročile haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "To ni realistično, saj bi v tem primeru prišlo do kršitve prava, česar pa ne podpira nihče v Demokratični opoziciji Srbije (DOS)" je pojasnil Djindjić. "Vendar pa se vsi v DOS zavzemamo za to, da bi bilo pravici zadoščeno in glede tega vprašanja ne pristajamo na nikakršne kompromise.
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
Propadel poskus aretacije Šainovića
16. 03. 2001 00.00
Glavni odbor Socialistične stranke Srbije (SPS) nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je danes potrdil, da je policija poskušala aretirati visokega predstavnika SPS Nikolo Šainovića, vendar pa se je slednji skliceval na poslansko imuniteto.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.