srbska policija
Republika srbska išče vojne zločince
16. 11. 2001 00.00
Policija Republike srbske išče deset oseb, ki jih je Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu obtožilo vojnih zločinov.
Na Kosovu volili prvi Srbi
06. 11. 2001 00.00
Srbsko politično in versko vodstvo poziva kosovske Srbe k udeležbi na bližnjih volitvah, vendar kosovski Srbi s sporazumom niso zadovoljni.
Stavka se nadaljuje
18. 10. 2001 00.00
V sredo naj bi po informacijah sindikalnega vodstva v Srbiji stavkalo približno 150.000 tamkajšnjih delavcev. Stavkajoči obljubljajo nadaljevanje in zaostritev protestov, nekaj sindikatov je od protestov že odstopilo, oblasti pa vodstvu stavke odrekajo legitimnosti. Kaže tudi, da se ruši gospodarski imperij bratov Karić v Jugoslaviji.
Blokirani računi Karićeve banke
18. 10. 2001 00.00
Srbski viri poročajo, da so Bogoljubu Kariću blokirali račun njegove Astra banke, zaradi velikega navala komitentov, ki so poskušali zavarovati svoje premoženje.
Eksplozija na jugu Srbije
04. 09. 2001 00.00
V eksploziji, ki je odjeknila v bližini Bujanovca na jugu Srbije, sta bila v noči na torek ranjena dva policista, poškodovano pa je bilo tudi njuno vozilo.
Priprtje Karadžićevega ''bodyguarda''
08. 07. 2001 00.00
Srbska tajna policija je prijela nekdanjega vodjo telesnih stražarjev Radovana Karadžića, ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožuje vojnih zločinov. Dragana Bojića so zaslišali v zvezi s krajem bivanja in skrivališči nekdanjega srbskega voditelja v BiH, so sinoči v Beogradu sporočili viri v srbskem notranjem ministrstvu. Bojića naj bi prijeli pred tremi dnevi na srbskem ozemlju in ga od takrat zaslišujejo. Kot navaja isti vir, naj bi bili pod nadzorom tudi ostali Karadžićevi telesni stražarji, ki se nahajajo v Srbiji. Radovan Karadžić je bil po nekaterih podatkih nazadnje v Srbiji januarja letos.
Grobišča v okolici Beograda
06. 07. 2001 00.00
Visoki uradnik srbskega ministrstva za notranje zadeve Dragan Karleuša je povedal, da je v množičnih grobiščih v okolici Beograda zakopanih približno 800 trupel žrtev s Kosova in da lahko preiskava o tem podkrepi obtožbe proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću.
ZRJ brez vlade
04. 07. 2001 00.00
Jugoslovanski parlament je danes sprejel odstop zveznega premiera Zorana Žižića in njegove vlade. Odstop je bil znak protesta proti izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je poslancem obeh domov zvezne skupščine na izrednem zasedanju predstavil razloge za svoj odstop. Ponovil je, da je srbska vlada z izročitvijo Miloševića kršila ustavo, in menil, da bo morala nova zvezna vlada znova premisliti o sodelovanju s haaškim sodiščem. Ponovil je tudi, da je izročitev destabilizirala politične razmere v državi.
Množično grobišče pri Beogradu
13. 06. 2001 00.00
Na policijskem vadišču v Batajnici, deset kilometrov severno od Beograda, so našli množično grobišče, v katerem so domnevno pokopana trupla albanskih civilistov s Kosova, je danes sporočil načelnik policije Dragan Karleuša. Povedal je, da se grobišče razteza na območju stotih kvadratnih metrov in da je globoko tri metre. Novinarjem so predvajali tudi posnetke izkopavanj na tem grobišču, po besedah srbskega notranjega ministra Dušana Mihajlovića pa so pri izkopavanjih navzoči preiskovalci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bodo nadzirali tako izkopavanja kot preiskavo. Dodal je še, da je na istem kraju verjetno še več množičnih grobišč.
Koštunica za pogovore
18. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je dejal, da se je o prihodnosti federacije pripravljen pogovarjati z vsemi političnimi dejavniki v Srbiji in Črni gori. Izrazil je prepričanje, da se pogovora o rešitvi tega resnega političnega vprašanja ne sme več prelagati, tako iz političnih kot gospodarskih razlogov. "Pripravljen sem priti v Črno goro in se odprto pogovoriti s predsednikom Milom Djukanovičem, v upanju, da bi tak pogovor pomagal doseči skupen in za vse sprejemljiv kompromis," je poudaril Koštunica. Spomnil je še, da je od volitev v Črni gori minil skoraj mesec dni, vendar tako iz Črne gore kot federacije še ni prišel noben znak za začetek dialoga o prihodnosti ZRJ.
Milošević še ne gre v Haag
18. 05. 2001 00.00
Slobodana Miloševića Beograd pred koncem junija ne bo predal haaškemu sodišču, čeprav se bo 29. junija začela konferenca o gospodarski pomoči Zvezni republiki Jugoslaviji. Kot je znano Združene države Amerike finančno podporo pogojujejo z Miloševićevo izročitvijo.
Milošević ostaja v priporu
08. 05. 2001 00.00
Vrhovno sodišče Srbije je zavrnilo pritožbo odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića na odločitev, s katero so Miloševiću, ki ga je srbska policija aretirala 1. aprila, podaljšali pripor. Odvetnik Toma Fila je 3. maja vložil pritožbo na odločitev okrožnega sodišča v Beogradu, s katero so Miloševiću 30. aprila podaljšali pripor še za dva meseca.
Zapleti pri premikih na jugu Srbije
26. 04. 2001 00.00
Pri premikih na varnostnem območju na jugu Srbije se zapleta. Čeprav naj bi bil umik združenih varnostnih sil v občini Preševo v torek že končan, pa jugoslovanska vojska javlja, da premeščanje iz civilnih objektov v vaseh občine Preševo, Bujanovac in Medvedja še vedno traja. Jugoslovanske varnostne sile naj bi že zapustile albanske hiše v vasi Lučane, vendar je Saip Kamberi, predsednik Odbora za človekove pravice, izjavil, da so vojaki sicer odšli, vendar so se sinoči vrnili nazaj. To so potrdili tudi opazovalci EU, ki so potezo označili za taktiko Nebojše Čovića in srbskih oblasti pred današnjim zasedanjem sveta Nato. Po izjavi polkovnika policije Gorana Radosavljevića se srbska policija nahaja na nekaterih kontrolnih točkah v vasi Lučane, ne vstopa pa na dvorišča ali v hiše albanskih hiš.
Milošević vložil priziv
02. 04. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je na sodišču v Beogradu naslovil priziv, v katerem je zahteval izpustitev iz pripora in zavrnil obtožbe o korupciji. Milošević je obenem izrazil prepričanje, da je proces politično motiviran ter da je obtožnica proti njemu krivična in sramotna. Izrazil pa je tudi začudenje, da se je v priporu znašel samo on.
Albanski uporniki napadli policijo
27. 03. 2001 00.00
Albanski uporniki so dopoldne napadli srbsko kontrolno točko Cerevajka v okolici Preševa na jugu Srbije. Srbska policija je na napad odgovorila in spopad še traja, eksplozije pa je slišati tudi v 25 km oddaljenem Bujanovcu. Albanski skrajneži so napade izvedli še na več drugih krajih na območju, o žrtvah pa ne poročajo. Cerevajka leži na t.i. varnostnem območju ob administrativni meji s Kosovom, oblikovanem po koncu napadov zveze NATO na ZRJ junija 1999.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
Krčenje varnostnega pasu na meji s Kosovom
27. 02. 2001 00.00
Zunanji ministri zveze NATO so danes v Bruslju napovedali, da bo zavezništvo postopoma krčilo varnostni pas na jugu Srbiji ob administrativni meji s Kosovom, kjer se vrstijo napadi oboroženih skupin kosovskih Albancev na srbsko policijo. Zavezništvo ne bo dopustilo, da bi skrajneži varnostni pas izkoriščali za nasilje, je odločitev sveta zavezništva na ministrski ravni komentiral generalni sekretar zveze NATO George Robertson.
Prvi Miloševićev lakaj pred sodiščem
25. 02. 2001 00.00
Srbska policija je sinoči aretirala Radomirja Markovića, nekdanjega šefa državne varnostne službe in tesnega sodelavca Slobodana Miloševića. Srbski pravosodni minister Vladan Batić je povedal, da je Marković osumljen več naklepnih umorov in ponaredbe uradnih dokumentov. Osumljen je tudi odgovornosti za prometno nesrečo, v kateri so 3. oktobra 1999 umrli štirje predstavniki srbskega gibanja prenove (SPO) - Veselin Bošković, Zvonko Osmajlić, Dragan Vušurević i Vučko Rakočević, vodja stranke Vuk Drašković pa je bil ranjen. Gre za aretacijo najvišjega predstavnika nekdanje srbske oblasti doslej. Kot je povedal Batić, Markoviću grozi najmanj deset let kazni, preiskava pa bo trajala dva dni. Batić je še povedal, da sta v preiskavi še dva delavca srbske policije, katerih identiteto pa ni hotel razkriti. Dvojica naj ne bi bila iz vrst javnosti znanih oseb. Batić je izjavil, da je Okrožno javno tožilstvo v Beogradu prejelo zahtevek za preiskavo proti Markoviću po prijavi iz ministrstva za notranje zadeve. V skladu z obljubami vlade Srbije, se tako prehaja v odločilno borbo proti kriminalu, v kateri ne bo nihče oproščen odgovornosti za svoja dejanja, je še dejal Batić.
Spodletel poskus atentata
16. 02. 2001 00.00
Danes okoli ene ure ponoči je neznancem spodletel poskus atentata na srbskega notranjega ministra Dušana Mihajlovića. V napadu ni bil nihče ranjen. Do incidenta je prišlo v središču Beograda v bližini poslopja češkega veleposlaništva. Srbska policija je že prijela vseh pet osumljencev, od tega sta bila dva pripadnika srbske policije.
Ugrabitve v ZRJ del vsakdana
29. 12. 2000 00.00
Pred časom je jugoslovansko javnost razburila ugrabitev osemletnega sina znane pevke Lepe Brene in nekdanjega teniškega igralca Slobodana Živojinovića. Bogata starša sta za sina plačala kar 2.5 milijona mark odkupnine. Še vedno ni znana usoda bivšega predsednik Srbije Ivana Stambolića, ki je pogrešan že od avgusta. Pred tednom dni pa je nekdanji sodnik Miroslav Todorović prvi javno spregovoril o obstoju zasebnih zaporov v Srbiji. Miroslav Todorović se sedaj skriva v strahu za svoje življenje, saj mu zdaj grozi tako mafija kot policija, ki je po njegovem prepričanju vpletena v vrsto zločinov.
Čovićeve trditve pod vprašajem
25. 12. 2000 00.00
Albanski uporniki so po poročanju beograjske agencije Beta, ki se sklicuje na srbsko policijo, postavili zapore na cestah, ki vodijo do vasi Veliki Trnovac na skrajnem jugu Srbije, le nekaj sto metrov od položajev, ki jih nadzorujejo Srbi. Vodja albanskih upornikov na jugu Srbije pa je zanikal trditve podpredsednika srbske vlade Nebojše Čovića, da je srbska policija znova zavzela pomembno strateško točko na gori Sveti Ilija zahodno od Vranja. Agencija Beta je v nedeljo poročala, da je srbska policija na omenjeni gori, visoki 1200 metrov, presenetila albanske upornike, ki so zapustili položaje, da bi se izognili nepotrebnim žrtvam. Po podatkih policije naj med Albanci ne bi bilo žrtev. V varnostnem območju ob administrativni meji s Kosovom pa so v nedeljo izginili štirje Srbi, ki so se vračali na Kosovo. Dva brata in njuna prijatelja naj bi zadnjič videli na kontrolni točki srbske policije pred Preševom, je dejal predstavnik policije v Vranju.
Na Kosovu napadena NATO patrulja
18. 12. 2000 00.00
Ameriško-rusko patruljo je obstreljeval neznani strelec, medtem ko so skušali blokirati prehod čez mejo med Kosovom in delom južne Srbije, je izjavil predstavnik ameriške vojske. To je prvi napad proti NATO mirovnim četam, odkar so se novembra začeli vpadi albanskih upornikov čez mejo. Patrulja je ogenj vrnila, vendar ni jasno ali so napadalci utrpeli kakšno izgubo. Patrulja je skušala z eksplozivnimi sredstvi uničiti del ceste in tako blokirati mejo pri vasi Gornje Karačevo, ki leži približno 50 km jugovzhodno od Prištine. Vlada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice že dalj časa pritiska na NATO na Kosovu naj stre albanske ekstremiste Osvobodilne vojske Preševo, Medvedja in Bujanovac. Zadnji napad se je zgodil dan po tem, ko sta bila ubita dva Srba. Stranka, ki ji pripada Koštunica, je obsodila belgijske mirovne sile, da so neodgovorno streljali na protestnike in izjavila, da je ta incident še en znak neuspeha mednarodnih mirovnih sil.
Svilanović o napetostih na jugu Srbije
17. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je za Radio B92 dejal, da bo zahteval od Varnostnega sveta ZN, naj vpliva na voditelje kosovskih Albancev, da se vsi oboroženi ljudje umaknejo z demilitariziranega območja ob administrativni meji med Srbijo in Kosovom. Svilanović se bo v torek udeležil zasedanja VS ZN, na dnevnem redu katerega bodo razmere na jugu Srbije.
Eksplozija v Kosovski Mitrovici
11. 12. 2000 00.00
S Kosova so sporočili o eksploziji in streljanju z avtomatskim orožjem pred nekim srbskim lokalom v Kosovski Mitrovici. Mrtvih ali ranjenih ni bilo, mirovne sile KFOR pa so v povezavi s tem incidentom že aretirale dva Albanca. Po neuradnih podatkih naj bi pred lokalom eksplodirala ročna granata.
Djindjić išče mednarodno podporo
04. 12. 2000 00.00
Predsednik srbske Demokratične stranke in eden od voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je včeraj obiskal Lučane v dolini Preševa na jugu Srbije na administrativni meji s Kosovom, kjer so minuli mesec izbruhnili hudi spopadi med albanskimi uporniki in srbsko policijo. Izjavil je, da jugoslovanska vlada išče podporo mednarodne javnosti "za dokončen obračun z albanskimi uporniki" na tem območju. Policija naj bi tako po besedah Djindjića albanske upornike z območja pregnala takoj po volitvah v Srbiji 23. decembra. Djindjić je še dejal, da bo ZRJ "uporabila vsa dovoljena sredstva v boju proti teroristom." Obenem pa je zagotovil, da policijska akcija ne bo prizadela civilistov. Dodal je še, da bo nova srbska vlada oblikovala krizni štab, ki razmere na območju Preševa, Bujanovca in Medvedje nadziral 24 ur na dan.
195144inđić ne izključuje uporabe sile
04. 12. 2000 00.00
Predsednik Demokratske stranke (DS) Zoran 195144inđić je za agencijo Beta dejal, da je vzdolž administrativne meje med Srbijo in Kosovom nastal "pat položaj med srbskimi varnostnimi silami in oboroženimi Albanci". Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je 195144inđić izjavil, da je srbska policija pripravljena "v dveh dneh izkoreniniti teroriste s kriznega območja brez prevelikih žrtev".
V Savi našli telo sodnika
04. 12. 2000 00.00
Srbska policija je včeraj ob 15. uri iz Save v Beogradu potegnila telo pred mesecem dni izginulega sodnika Okrožnega sodišča v Beogradu Nebojša Simeunovića. Na telesu 63-letnega sodnika ni bilo znakov nasilja. Vzrok smrti in čas smrti bodo znani po obdukciji. Sodnika Simeunovića so zadnjič videli živega 7. novembra. Njegovo izginotje je nekaj dni kasneje beograjski policiji prijavila njegova sestra. Pred dvema mescema so Simeunovića zaradi problemov s srcem pripeljali na hitro pomoč. Zaradi tega naj bi, po trditvah njegovih kolegov, zahteval svojo razrešitev in upokojitev. Sodnik Okrožnega sodišča v Beogradu je bil dvajset let.
Roberston zagotavlja ukrepanje KFOR
29. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes v odgovor na pismi jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice glede nasilja v južni Srbiji zagotovil, da je zavezništvo zaradi nasilja prav tako zaskrbljeno, zato je KFOR s ciljem umirjanja napetosti že sprejel določene ukrepe, morebitne nadaljnje pa še preučuje. Kot je opozoril generalni sekretar, je nasilje nenazadnje tudi neposredna grožnja sami misiji KFOR.
Na jugu Srbije mirno
26. 11. 2000 00.00
Po včerajšnji sklenitvi premirja med srbskimi policisti in albanskimi uporniki so danes razmere na jugu Srbije mirne, je sporočil tiskovni predstavnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu KFOR Mark Whitty. Po njegovih besedah ponoči in danes zjutraj ni bilo slišati nobenih strelov.
Srbska policija postavila ultimat
24. 11. 2000 00.00
Srbska policija je dala mednarodnim mirovnim silam na Kosovu KFOR na voljo 72 ur za ustavitev napadov albanskih upornikov na jugu Srbije. Po koncu ultimata, se bodo na ozemlje vrnile srbske sile. Če po 72 urah ne bo konkretnih rezultatov, bo policija od jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice in zveze NATO zahtevala ponovno preučitev vojaško-tehničnega sporazuma, v katerem je zapisano, da srbska policija v kilometrskem varnostnem območju vzdolž administrativne meje med Srbijo in Kosovom ne sme uporabljati orožja s kalibrom, večjim od 12 milimetrov.