srbske
Šešelj bo obiskal Miloševića
03. 09. 2001 00.00
Predsednik Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj je zaprosil za nizozemski vizum, da bi v Haagu lahko obiskal Miloševića.
Odmevi na zaslišanje Miloševića
30. 08. 2001 00.00
Zaslišanje Miloševića v Haagu je bilo odmevno. Po besedah glavne haaške tožilke Del Pontejeve bi radi na tožilstvu z začetkom sojenja počakali dokler ne bodo vložene vse obtožnice proti njemu.
Miloševićeva hči v Šešljevi stranki?
30. 08. 2001 00.00
Hči nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Marija Milošević, naj bi po pisanju beograjske Politike postala članica Šešljeve Srbske radikalne stranke.
DOS ostaja skupaj
29. 08. 2001 00.00
Kljub temu, da srbska vladajoča koalicija na sinočnjem sestanku ni uspela rešiti krize, do katere je prišlo zaradi notranjih sporov, zaenkrat ostaja skupaj.
V Haagu o Plavšićevi
29. 08. 2001 00.00
V Haagu bodo danes odločali o možnosti, da se nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić brani s prostosti.
DOS o krizi v vladi
29. 08. 2001 00.00
Večina vodij srbske vladajoče koalicije Demokratične opozicije Srbije je izrazila zadovoljstvo nad načinom pogovora na sinočnjem sestanku vodstva DOS o krizi v srbski vladi.
Plavšićeva do sojenja na prostosti
29. 08. 2001 00.00
Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je ugodilo prošnji nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da na začetek sojenja počaka na prostosti.
Milošević praznuje
20. 08. 2001 00.00
Slobodan Milošević, ki je v zaporu haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, v krogu svoje družine praznuje 60. rojstni dan.
Na sejmu brez rejcev
26. 08. 2001 00.00
V Gornji Radgoni se nadaljuje 39. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki ga bojkotirajo rejci goveda, svinj in drobnice.
Tožilka zahteva dosmrtno ječo
25. 08. 2001 00.00
Carla del Ponte zahteva dosmrtno ječo za nekdanjega generala vojske Republike srbske Radislava Krstića.
DOS o avtonomiji Vojvodine
22. 08. 2001 00.00
Vodstvo vladajoče koalicije DOS je sklenilo, da bo v najkrajšem možnem času pripravilo novo srbsko ustavo, ki bo omogočala večjo avtonomnost Vojvodine.
Poskus aretacije Karadžića
15. 07. 2001 00.00
Pripadniki britanskih specialnih enot SAS naj bi v petek poskušali aretirati nekdanjega predsednika Republike srbske Radovana Karadžića. Tako vsaj piše edini črnogorski opozicijski časopis "Dan" iz Podgorice. Po njihovih podatkih naj bi do spopada prišlo na dveh možnih lokacijah. Ena možnost je okolica Srbinja, po drugih informacijah pa naj bi se to zgodilo v severovzhodni Črni gori, izključena pa ni niti okolica Nikšića. Karadžićevo obrambo naj bi sestavljali posebno dobro izurjeni vojaki. Po podatkih časopisa "Dan" pripadnikov sil mednarodne skupnosti, ki naj bi izvedli napad, ni na nobenem spisku, tako da jih tudi nihče ne pogreša. Karadžićevi stražarji naj bi ob poskusu aretacije ubili 10 in ranili dva pripadnika britanskih specialnih enot. Zaenkrat so to vse neuradni podatki, še poudarjajo pri časopisu "Dan".
Za vojne zločine doma
14. 07. 2001 00.00
Sojenja srbskim državljanom za vojne zločine se bodo začela prihodnji teden, je danes napovedal srbski pravosodni minister Vladan Batić na zborovanju svoje Demokrščanske stranke Srbije (DHSS). Srbska vlada naj bi zahtevala, potem ko je konec junija haaškemu sodišču izročila Slobodana Miloševića, da bi ostalim obtožencem za vojne zločine sodili doma.
Znova nemirno na jugu Srbije
14. 07. 2001 00.00
Prvič po več tednih relativnega miru so albanski uporniki minulo noč na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom napadli položaje srbske policije v okolici Medvedja, pri tem pa ni bilo žrtev.
195144inđić za referendum v Črni gori
14. 07. 2001 00.00
Predsednik srbske vlade Zoran 195144inđić je jugoslovanskega predsednika Koštunico označil za predsednika neobstoječe države. 195144inđić pravi, da federacija dejansko ne obstaja več, saj Črna gora zavrača unijo s Srbijo, zavzema pa se tudi za to, da bi v Črni gori izvedli referendum o njeni samostojnosti.
Plavšićeva zaprosila za izpustitev
11. 07. 2001 00.00
Odvetnik nekdanje predsednice republike srbske Biljane Plavšić, Robert Pavic, je danes na Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu vložil prošnjo za izpustitev njene varovanke iz pripora, da bi se lahko branila s prostosti. Kdaj bo sodišče o prošnji odločilo še ni znano, je sporočil tiskovni predstavnik haaškega sodišča.
Pivovarna Laško izboljšala ponudbo
10. 07. 2001 00.00
Pivovarna Laško, ki je lani proizvedla in prodala prek 126 milijonov litrov pijač ter ustvarila 1,5 milijarde tolarjev čistega dobička, je v teh dneh izboljšala svojo ponudbo za nakup skoraj 54-odstotnega državnega deleža v Banjalučki pivovarni. Kot je v pogovoru povedal Maks Edelbaher, član uprave laških pivovarjev, se to izboljšanje nanaša predvsem na socialne pogoje zaposlenih v Banjalučki pivovarni. Laščani so namreč v pogovoru s predstavniki Agencije za privatizacijo Republike Srbske prejšnji teden obljubili še večjo podporo pri reševanju stanovanjske problematike, saj precejšnje število zaposlenih v Banjalučki pivovarni nima ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje.
Se bo Plavšićeva branila s svobode?
09. 07. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.
Nato avgusta v Makedoniji
07. 07. 2001 00.00
Vojaki zveze NATO naj bi predvidoma avgusta začeli z razoroževanjem albanskih upornikov v Makedoniji, je v petek povedal veleposlanik zveze NATO v Makedoniji, nemški diplomat Hans-Jörg Eiff. Vendar morata biti najprej izpolnjena dva pogoja: trajno premirje in napredek v pogovorih med makedonskim in albanskim političnim vodstvom o mirni rešitvi krize. Eiff je ob tem poudaril, da ni gotovo, da se bodo uporniki držali premirja. Nemški obrambni minister Rudolf Scharping pa je dejal, da bo Nemčija pri morebitnem posredovanju zveze NATO v Makedoniji prispevala 400 do 500 vojakov. Vojaki nemške vojske naj bi po načrtih v Makedonijo odšli v okviru nemško-francoskega bataljona, ki naj bi bil eden izmed štirih bataljonov zveze NATO.
Beograd hoče soditi Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je zaprosilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, naj omogoči njegovim sodnikom nadaljevanje zaslišanja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodan Miloševića v zvezi s preiskavo, ki je bila proti njemu uvedena v Srbiji, piše beograjska Politika, ki se sklicuje na zanesljive sodne vire. Okrožni javni tožilec je namreč zahteval razširitev preiskave proti Miloševiću, nekdanjima podpredsednikoma jugoslovanske vlade Nikoli Šainoviću in Jovanu Zebiću ter nekdanjemu direktorju zvezne carinske uprave Mihalju Kertesu, ki jih ovadba bremeni zlorabe uradnega položaja, zaradi česar naj bi bil v državnem proračunu primanjkljaj v višini 250 milijonov nemških mark.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Biljana Plavšić kmalu doma
04. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je včeraj v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Parlament bosanskih Srbov naj bi zakon obravnaval na prihodnji seji, predvideni za konec meseca, premier Republike srbske Mladen Ivanić pa se bo na Nizozemskem srečal s predstavniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Uradni viri iz Banja Luke so sicer napovedali, da naj bi se Ivanić s predsednikom sodišča Claudom Jordom in glavno tožilko Carlo Del Ponte sestal že danes, vendar se bo to najverjetneje zgodilo jutri. Sogovorniki naj bi razpravljali o pospešitvi sodelovanja med srbsko entiteto BiH in mednarodnim sodiščem.
Novo množično grobišče
04. 07. 2001 00.00
Po pisanju beograjskega časnika Danas so v bližini Vranja na jugu Srbije odkrili še eno množično grobišče s trupli kosovskih Albancev. Kot možno lokacijo grobišča omenjajo poligon posebnih protiterorističnih enot srbske policije v kraju Dobre vode, ki se nahaja nekaj kilometrov proti goram.
Republika srbska za sodelovanje s Haagom
03. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je sporočila pravosodna ministrica Republike srbske Biljana Marić. Kot je dejala Marićeva, je sodelovanje s haaškim sodiščem obveznost Republike srbske ter Bosne in Hercegovine, ki izhaja iz Daytonskega sporazuma. Parlament naj bi zakon obravnaval med naslednjo sejo, predvideno za konec tega meseca.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Milošević optimističen in poln energije
30. 06. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je svoji družini v telefonskem pogovoru iz zapora v Scheveningenu sporočil, da bo Haag zapustil živ in zdrav, je za beograjski radio B-92 danes povedal eden od njegovih odvetnikov Branimir Gugl. Po mnenju Miloševića gre za politični proces, je še povedal Gugl.
Politična kriza v ZRJ
30. 06. 2001 00.00
V središču Beograda je sinoči protestiralo 15.000 ljudi, ki se ne strinjajo z Miloševićevo izročitvijo Haagu. Zahtevali so odstop zvezne in srbske vlade ter predčasne volitve. S položaja predsednika zvezne vlade pa je protestno odstopil podpredsednik črnogorske socialistične ljudske stranke Zoran Žižić. O razlogih za tako odločitev je Zoran Žižić povedal, da so razlogi za njegov odstop zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo, kot odločitev ustavnega sodišča in tudi koalicijski sporazum z DOS-om. "Srbska vlada na ta način prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ker gre po moji oceni za grob poseg v temelje zvezne države, sem ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo postopki za sestavo nove vlade začeli že v ponedeljek," je še povedal Žižić
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Odstop premiera Žižića
29. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić, eden od vodij črnogorske Socialistične ljudske stranke, je odstopil s položaja predsednika vlade. Žižić je svojo odločitev sporočil po izredni seji jugoslovanske vlade, njegov odstop pa pomeni razpad koalicijske vlade, sestavljene iz SNP in Demokratične opozicije Srbije. Razlog za odstop Žižića in ministrov njegove stranke je izročitev Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je posebej za 24 ur še izjavil: "Razlog za moj odstop so zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo kot odločitev ustavnega sodišča in koalicijski sporazum z DOS. Tako je očitno, da republiška vlada prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ocenil sem, da je to grob poseg v temelje zvezne države, zato sem tudi ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo že v ponedeljek začeli postopki za sestavo nove zvezne vlade."
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.