srce
Pivo varuje srce
11. 04. 1998 10.37
Ljudje, ki pijejo pivo v zmernih količinah, imajo za 50 odstotkov manj možnosti, da doživijo srčni infarkt, kot pa osebe, ki uživajo alkohol v velikih količinah ali pa ga sploh ne pijejo, trdi nemški profesor Ulrich Keil. Njegova trditev temelji na osemletnih raziskavah, ki so zajele prek 2000 moških in žensk med 45 in 64 letom. Raziskave so pokazale, da je nevarnost srčnega infarkta najmanjša pri moških, ki dnevno popijejo dva do štiri kozarce piva oziroma od 20 do 39 gramov alkohola, ženske pa bi morale dnevno spiti največ "dve mali pivi".
Slovenska literatura na Hrvaškem
05. 03. 1998 18.00
Založba Meandar je sinoči v Zagrebu pripravila predstavitev treh knjig slovenskih avtorjev, ki jih je izdala od decembra lani do februarja letos. Gre za pravljico Velikanovo srce (Divovo srce) Lele B. Njatin, roman Tao ljubezni (Tao ljubavi) Andreja Blatnika in pesniško zbirko Mesto in otrok (Grad i djete) Aleša Debeljaka. Izid knjig je podprl Trubarjev sklad.
Igrajmo se zdravnika!
27. 02. 1998 08.14
Vsak Nizozemec se bo odslej lahko preizkusil v vlogi srčnega kirurga - s pomočjo računalnika. Nova računalniška igrica, ki se imenuje Odprto srce, s pomočjo video posnetkov prave operacije simulira stanje na operacijski mizi. Po navedbah četrtkove izdaje nizozemskega časnika De Telegraaf lahko kirurg amater izbira med različnimi težavnostnimi stopnjami. Tisti z malo več "izkušnjami" lahko vstavijo srčno zaklopko. To potem traja nekaj ur. Če pacient umre, je za igralca igra izgubljena.
Vino do 30 odstotkov zmanjšuje možnosti za smrt
23. 02. 1998 08.27
Po zadnjih ugotovitvah francoskega znanstvenika Sergea Renauda, ki je svetu že dokazal, kako je pitje vina dobro za srce, zaužitje dveh do treh kozarcev vina dnevno do 30 odstotkov zmanjšuje verjetnost smrti iz kateregakoli razloga. Vino ne varuje le pred srčnimi boleznimi, temveč tudi pred večino rakavih obolenj, poudarja Renaud. Njegova raziskava je zajela 34.000 moških srednjih let. Renaud pojasnjuje, da vino deluje proti srčnim boleznim in raku zaradi antioksidativnega delovanja polifenola v grozdju. "Vino je razredčena oblika alkohola, kar je pomembno za telo, in ob zmernem pitju med obroki ga telo lahko absorbira," še pojasnjuje Renaud, vendar obenem opozarja, da imajo več kot štirje kozarci vina dnevno škodljiv učinek, saj se poveča nevarnost rakavih obolenj ter bolezni jeter.
Nestroyeva komedija Če se trga srce v novem prevodu v Šentjakobskem gledališču
12. 02. 1998 10.15
V Šentjakobskem gledališču bodo drevi premierno uprizorili delo Johanna Nepomuka Nestroya, dramatika in igralca z Dunaja iz prve polovice prejšnjega stoletja, z naslovom Če se trga srce (Der Zerrissene). Omenjeno igro, ki jo je tokrat na novo prevedel Borut Trekman, so z naslovoma Utopljenca in Raztrgano srce že igrali v sezonah pred štiridesetimi in 29 leti.
Serijski infarkt na ulici
18. 01. 1998 10.33
Profesorja Duljka Fetića iz Bijelog Polja v Črni gori je zadela kap v trenutku, ko je skušal pomagati direktorju Šulju Idrizoviću, ki je doživel srčni napad, je poročalo črnogorsko časopisje. Mimoidoči Ramiz Ćorović, ki je videl, da se sta moža na lepem zgrudila sredi ceste, jima je pohitel na pomoč, a je tudi njemu odpovedalo srce. Bolničarji so ob prihodu lahko le ugotovili smrt profesorja in direktorja, Ramiza Ćorovića pa so v kritičnem stanju prepeljali na urgenco na oživljanje.
Z analizo krvi moč odkriti najtežje primere srčne insuficience
14. 01. 1998 08.21
S preprosto analizo krvi je moč ugotavljati stanje srca ter odkrivati težke primere srčne insuficience, ki zahtevajo takojšnjo operacijo, so ugotovitve raziskave, objavljene v zadnji številki ameriške revije Circulation. Kot je pokazala raziskava, opravljena pri 211 ljudeh s srčno insuficienco, so bolniki z nekoliko višjo ravnijo limfocitov v večji smrtni nevarnosti kot tisti, ki imajo normalno število limfocitov v krvi. Odkrivanje najtežjih primerov omenjene bolezni bo olajšalo izbiro bolnikov, ki jih je treba nujno operirati, je poudaril glavni avtor raziskave primarij Raymond Gibbons iz Medicinske fakzultete v Rochesterju. Pri osebah z nezadostno zmogljivostjo srca srce ne črpa normalno krvi v organizmu, navzoči simptomi pa so težave pri dihanju, preutrujenost ter otekle noge.
Za srce je stres prav tako nevaren kot tobak ali holesterol
04. 12. 1997 00.00
Če se ne znajo izogniti stresnim situacijam so nekadilci in tisti, ki pazijo na zdravo prehrano, v podobni nevarnosti, da bodo doživeli infarkt, kot njihovi manj pazljivi vrstniki. Ameriško-finska raziskava, v katero je bil vključen 901 Finec v starosti od 42 do 60 let, je pokazala, da se zaradi stresa poveča krvni tlak, ki trajno zvišan poškoduje ožilje, botruje pa tudi arteriosklerozi oz. poapnitvi žil. S pomočjo ultrazvoka so raziskovalci ugotovili, da so se v arterijah oseb, ki so bile dalj časa izpostavljene stresu, oblikovale debelejše obloge, ki sodijo med glavne simptome arterioskleroze. Zato ljudje, ki se v življenju pogosto srečujejo s stresnimi situacijami, sodijo v isto rizično skupino kot kadilci in osebe s povečano količino holesterola v krvi.