srečanje zunanjih ministrov
Nove žrtve med Palestinci
22. 08. 2001 00.00
V izraelsko-palestinskem spopadu blizu Nablusa na Zahodnem bregu so bili po poročanju palestinskih virov ubiti štirje Palestinci.
Razhajanja v Šaronovi vladi
18. 06. 2001 00.00
V mestu Haifa na severu Izraela je policija davi med redno patruljo v prtljažniku nekega motorja našla dve bombi, je sporočil izraelski vojaški radio. Isti vir navaja, da je bil to prvi poskus napada na izraelskem ozemlju, odkar je v sredo stopilo v veljavo premirje, dogovorjeno s posredovanjem direktorja ameriške obveščevalne službe CIA Georgea Teneta. Poročajo pa tudi o smrti dveh palestinskih mladostnikov, ki so jih ob protestih čez vikend ubili izraelski vojaki.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Blokada pogajanj Slovenije z EU
06. 06. 2001 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je na Dunaju potrdila, da bo Avstrija začasno blokirala pogajanja Slovenije z Evropsko unijo o poglavju transporta. Slovenska stran je sicer pričakovala, da bo pogajanja o transportu zaključila 12. junija.
Zasedanje Organizacije islamske konference
26. 05. 2001 00.00
Katarski emir Hamed Ben Kalifa Al-Tani je danes v Dohi odprl 56. izredno ministrsko zasedanje Organizacije islamske konference (OIC). V uvodnem govoru je ZDA pozval k zaustavitvi nasilja na palestinskih območjih. Zasedanje zunanjih ministrov je sklical palestinski voditelj Jaser Arafat, na njem pa bo za podporo v boju proti izraelskemu nasilju zaprosil 56 držav članic organizacije. Arafat je pred udeleženci izrednega zasedanja izrazil obžalovanje zaradi nemoči Varnostnega sveta ZN. Po njegovih besedah se bo palestinski upor nadaljeval, dokler v Jeruzalemu ne bo zaplapolala palestinska zastava.
Zavezanost kjotskemu protokolu
25. 05. 2001 00.00
S pozivom k boju proti podnebnim spremembam se je v Pekingu končalo srečanje zunanjih ministrov Azija-Evropa (ASEM), ki združuje članice EU in deset azijskih držav. Celotna mednarodna skupnost se mora spoprijeti z resno nevarnostjo, ki grozi zaradi globalnega segrevanja ozračja, so v skupni izjavi zapisali udeleženci srečanja. Zunanji ministri ASEM so s tem poudarili zavezanost svojih držav h kjotskemu protokolu o zmanjšanju emisij škodljivih plinov, katerega ratifikacijo so ZDA zavrnile.
Srečanje Svilanovića in Picule
25. 05. 2001 00.00
Pred ministrsko konferenco sveta Jadransko-jonske pobude (JJP), ki se bo začela popoldne, sta se danes v Splitu srečala hrvaški in jugoslovanski zunanji minister Tonino Picula in Goran Svilanović. Ministra sta v enournem pogovoru opravila pregled dvostranskih sporazumov, ki so v pripravi, govorila pa sta tudi o odprtem vprašanju meje, še posebej polotoka Prevlake. Kot je povedal Picula, sta se dogovorila, da bosta državi nadaljevali pogajanja o določitvi meje sredi junija v Beogradu na ravni namestnikov zunanjih ministrov in strokovnjakov. Svilanović je ob tem izrazil velik interes Beograda za rešitev vprašanja meje, ki bi pospešilo reševanje odprtega vprašanja Prevlake. Ministra sta še ocenila, da se odnosi med državama izboljšujejo.
Srečanje Putina in Tanga
29. 04. 2001 00.00
V Moskvi sta se sestala ruski predsednik Putin in kitajski zunanji minister Tang. Govorila sta o odnosih med državama in jih označila za zelo dinamične. Za letos državi napovedujeta intenzivne stike na najvišji ravni, saj naj bi Putin dvakrat obiskal Kitajsko.
Kandidatke o skupnih prizadevanjih
23. 04. 2001 00.00
Na Brdu pri Kranju danes poteka srečanje devetih kandidatk za članstvo v zvezi NATO ali takoimenovane Vilniuške skupine, udeležujejo pa se ga tudi predstavniki treh držav, ki so v zavezništvo vstopile v zadnjem krogu širitve. Kot opazovalka na srečanju sodeluje tudi Hrvaška. Udeležence srečanja je uvodoma pozdravil zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je poudaril je, da Vilnuška skupina igra pomembno vlogo v procesu širitve zveze NATO, s tovrstnimi srečanji pa želijo države kandidatke združiti svoja prizadevanja in opozoriti nase. Rupel je prav tako poudaril stališče Slovenije, da bi morala zveza NATO pri vsaki državi kandidatki posebej preučiti, ali ustreza kriterijem, in jo v zavezništvo sprejeti glede na njene zasluge.
Ameriška podpora Makedoniji
13. 04. 2001 00.00
V Skopju se je sinoči zaključilo srečanje zunanjih ministrov držav JV Evrope in sosednjih držav ob navzočnosti ameriškega obrambnega ministra Colina Powella. Udeleženci so govorili o aktualnih varnostnih in političnih razmerah na območju Balkana. Izpostavili so nujnost demokratičnega dialoga na območju JV Evrope, pa tudi sodelovanja teh držav, Powell pa je še posebej poudaril pomen vladavine prava v regiji, ne samo na področju človekovih pravic, ampak tudi gospodarstva, skratka vsega, kar bo omogočilo stabilizacijo in gospodarski napredek tega območja. Srečanja so se udeležili zunanji ministri Albanije, BiH, Bolgarije, Grčije, Hrvaške, Madžarske, Romunije, Turčije, ZRJ, Makedonije in Slovenije.
Ameriška podpora Makedoniji
12. 04. 2001 00.00
V Skopju poteka sestanek zunanjih ministrov držav jugovzhodne Evrope. Udeleženci razpravljajo o dogodkih na Balkanu po aretaciji Miloševića in o razmerah v Makedoniji. Na srečanju sodelujeta tudi ameriški državni sekretar Collin Powell ter visoki predstavnik Evropske Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Slovenski zunanji minister Rupel se bo v okviru sestanka srečal tudi z jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem.
Powell na sedežu zveze NATO
27. 02. 2001 00.00
Na sedežu zveze NATO v Bruslju se je dopoldne začelo zasedanje zunanjih ministrov devetnajsterice, ki se ga prvič udeležuje novi šef ameriške diplomacije Colin Powell. Osrednji namen tega izrednega zasedanja, sklicanega skoraj tri mesece pred rednim spomladanskim zasedanjem v maju, je prav srečanje s Powellom.
Krčenje varnostnega pasu na meji s Kosovom
27. 02. 2001 00.00
Zunanji ministri zveze NATO so danes v Bruslju napovedali, da bo zavezništvo postopoma krčilo varnostni pas na jugu Srbiji ob administrativni meji s Kosovom, kjer se vrstijo napadi oboroženih skupin kosovskih Albancev na srbsko policijo. Zavezništvo ne bo dopustilo, da bi skrajneži varnostni pas izkoriščali za nasilje, je odločitev sveta zavezništva na ministrski ravni komentiral generalni sekretar zveze NATO George Robertson.
Sestanek arabskega ministrskega odbora
11. 02. 2001 00.00
V jordanski prestolnici Aman se je sešel arabski ministrski odbor, ki je bil ustanovljen oktobra na izrednem arabskem vrhu v Kairu. Odboru je predsedoval egiptovski zunanji minister Amr Musa, na sestanku pa so med drugimi prisostvovali tudi delegati iz Palestine, Savdske Arabije, Egipta, Maroka in Tunizije. Srečanje je predvsem namenjeno podpori Palestincem po zmagi Ariela Šarona na izraelskih premierskih volitvah.
Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.
Picula ne gre v Izolo
05. 01. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula se ne bo udeležil nedeljskega hrvaško- slovenskega srečanja, ki ga v Izoli pripravlja Društvo istrskega prijateljstva. Kot v današnji izdaji poroča zagrebški dnevnik Vjesnik, sklicujoč se na hrvaško zunanje ministrstvo, bo namesto Picule na srečanje prišel njegov pomočnik Joško Paro. Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je včeraj dejal, da je pripravljen priti v Izolo, če bo prišel tudi Picula. Na MZZ so danes povedali, da jih hrvaška stran uradno za zdaj še ni obvestila o tem, ali se bo minister Picula sestanka udeležil ali ne.
Svet OVSE brez sklepne izjave
29. 11. 2000 00.00
Dvodnevno srečanje zunanjih ministrov 55 držav članic OVSE na Dunaju, ki se ga je udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, se je zaradi nesoglasij z Rusijo o regionalnih vprašanjih, predvsem Čečeniji, Moldaviji in Gruziji, končalo brez predvidenega sprejetja sklepne izjave. Ministri so sprejeli le izjavo o JV Evropi, o ostalih na Dunaju obravnavanih vprašanjih pa je predsedujoča OVSE, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner podala le sklepno poročilo.
Zadnje ministrsko zasedanje WEU?
12. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu bo jutri ministrsko zasedanje Zahodnoevropske unije (WEU) na ravni zunanjih in obrambnih ministrov, ki se ga bosta udeležila tudi zunanji minister Lojze Peterle in obrambni minister Janez Janša. Gre za zgodovinsko srečanje, saj bo to po vsej verjetnosti zadnje ministrsko zasedanje WEU.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Djindjić pozval k splošni stavki
29. 09. 2000 00.00
V ZRJ so se sinoči nadaljevali protesti proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 60.000 tisoč ljudi, ki želijo pripraviti oblasti v Beogradu do priznanja zmage opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je poročal radio B2-92. Demonstracije so potekale tudi v drugih srbskih mestih, nadaljevale pa naj bi se tudi danes. V Nišu se je tako zborovanja udeležilo 20.000 pristašev opozicije, v Novem Sadu 10.000, v Čačku 15.000 ter v v Miloševićevem rojstnem kraju Požarevcu pa 10.000 ljudi. V središču Beograda je Vojislav Koštunica pozval k ponovitvi štetja volilnih lističev. DOS je zborovanje sklicala v okviru poziva k okrepitvi protestov zaradi ponarejenih izidov predsedniških volitev.
Srečanje naslednic nekdanje SFRJ
13. 09. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je ob robu splošnega zasedanja 55. Generalne skupščine OZN v New Yorku sestal z zunanjimi ministrih treh naslednic nekdanje SFR Jugoslavije, s katerimi se je pogovarjal predvsem o vprašanju nasledstva nekdanje skupne države v OZN.
Srečanje zunanjih ministrov EU
03. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri držav članic Evropske unije (EU) na neformalnem srečanju v francoskem Evianu danes razpravljajo o prihodnosti Evrope z ozirom na načrtovane institucionalne reforme, s katerimi se bo povezava pripravila na širitev. Razpravo o evropski prihodnosti sta z nizom predlogov pred meseci sprožila nemški zunanji minister Joschka Fischer in francoski predsednik Jacques Chirac.
Poročilo modrecev bo ugodno za Avstrijo
03. 09. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov Evropske unije v francoskem Evianu danes izrazila prepričanje, da bo poročilo treh modrecev o avstrijskih političnih razmerah za Avstrijo ugodno, kar bo ustvarilo dobro podlago za odpravo sankcij, ki jih je štirinajst držav EU uvedlo proti Avstriji zaradi sodelovanja svobodnjakov (FPÖ) v dunajski vladi. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da Avstrija ne pričakuje le ukinitve sankcij, temveč tudi njihovo dejansko odpravo. Sicer zunanji ministri EU danes nadaljujejo neformalno srečanje. Osrednja tema pogovorov je razprava o prihodnosti EU, beseda pa naj bi tekla tudi o ukrepih proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča.
Slovenska delegacija na srečanju ministrov
14. 07. 2000 18.28
Makedonski zunanji minister Aleksander Dimitrov je danes v Ohridu odprl peto konferenco zunanjih ministrov držav JV Evrope. Glavna tema pogovorov bodo po besedah Dimitrova napeti odnosi med Črno goro in Srbijo. Srečanje naj bi se končalo zvečer, ko bodo ministri oblikovali skupno izjavo. Na konferenci sodelujejo zunanji ministri Turčije, Grčije, Bolgarije, Romunije in Albanije, navzoč pa je tudi koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach. Zunanja ministra Hrvaške in BiH se konference udeležujeta kot opazovalca.
Janez Podobnik v Strasbourgu
05. 05. 2000 16.23
Po lanskoletnem srečanju predsednikov vlad in zunanjih ministrov v Londonu in Budimpešti ob 50. obletnici Sveta Evrope se je danes Strasbourgu začelo dvodnevno srečanje predsednikov parlamentov vseh 41 držav članic SE, na katerem sodeluje tudi predsednik DZ Janez Podobnik.
Prvi vrh skupine G-77
09. 04. 2000 12.28
V kubanski prestolnici Havani bo od 10. do 14. aprila potekalo prvo vrhunsko srečanje držav članic skupine G-77, na katerih naj bi voditelji 65 držav, v katerih živijo skoraj štiri petine svetovnega prebivalstva, govorili o štirih vprašanjih: globalizaciji gospodarstva, odnosih na oseh Sever-Jug in Jug-Jug ter o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije.
Srečanje dosedanjih zunanjih ministrov
26. 03. 2000 17.00
Na današnji okrogli mizi z naslovom Mesto Slovenije v Evropi v organizaciji študentov Pravne fakultete v Ljubljani so vsi dosedanji zunanji ministri - Dimitrij Rupel, Boris Frlec, Davorin Kračun, Zoran Thaler in Lojze Peterle - skušali orisati pot, ki jo je Slovenija prehodila od osamosvajanja in ki jo še čaka pred vstopom v Evropsko unijo ter se dotaknili nekaterih težav, s katerimi se pri tem sooča. Kot enega ključnih problemov so omenili preveliko zaprtost Slovenije, še posebno na področju tujih vlaganj. Ministri se med drugim skušali pojasniti, kaj jim Evropa pomeni in izrazili nedvoumno podporo slovenski zavezanost priključitvi tako EU kot zvezi NATO.
Izredni sestanek zunanjih ministrov petnajsterice?
28. 01. 2000 20.51
Belgijski premier je Portugalski, predsedujoči Evropski uniji, predlagal izredni sestanek zunanjih ministrov petnajsterice zaradi možnosti, da svobodnjaki Joerga Haiderja vstopijo v avstrijsko vladno koalicijo. Zahteva še ni uradna. Redno srečanje ministrov bo sicer 14. februarja. Svobodnjaki so po najnovejših javnomnenjskih raziskavah dosegli največjo priljubljenost doslej. Če bi bile v Avstriji volitve danes, bi dobili kar 33 odstotkov glasov ali za odstotek več kot socialdemokrati, zmagovalci zadnjih volitev.
Juri na obisku v Pragi
20. 01. 2000 09.41
Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Franco Juri se je prvi dan obiska v Pragi s češkimi sogovorniki pogovarjal o vključevanju obeh držav v Evropsko unijo, dvostranskih odnosih in mednarodnih vprašanjih. Sogovorniki so izmenjali tudi mnenja o poteku pogajanj za odškodnine žrtvam nacizma, pri čemer je Juri izrazil pričakovanje Slovenije, da bo vključena v delitev kompenzacijskih sredstev nekdanjim prisilnim delavcem. Pogovori so del rednih posvetovanj med Slovenijo in Češko.
Zasedanje zunanjih ministrov G-8
17. 12. 1999 21.19
V Berlinu se je danes nadaljevalo dvodnevno srečanje zunanjih ministrov industrijsko najbolj razvitih držav na svetu in Rusije (G-8). Uradna tema srečanja je boljše in pravočasno preprečevanje konfliktov po svetu, neuradno pa je po navedbah iz diplomatskih krogov največ besed namenjeno krizi v Čečeniji.