srebrenica
Tožba proti ZN in nizozemski vladi
09. 11. 2003 00.00
Preživeli in sorodniki žrtev pokola v Srebrenice bodo tožili OZN in nizozemsko vlado, ker niso preprečili zločinov nad civilisti.
Banjaluka priznala pokol v Srebrenici
04. 11. 2003 00.00
Vlada Republike srbske je v poročilu o pokolu v Srebrenici priznala, da je bilo tam julija 1995 umorjeno <em>"večje število Bošnjakov".</em>
Obrenoviću do 20 let zapora
30. 10. 2003 00.00
Tožilstvo haaškega sodišča za vojne zločine je za nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov Dragana Obrenovića zahtevalo 15 do 20 let zaporne kazni. Obrenović je maja priznal krivdo za zločine proti človečnosti, s tem ko je sodeloval pri pokolu v Srebrenici.
Ramba ni bilo na prvem zaslišanju
27. 10. 2003 00.00
Pred haaškim sodiščem naj bi nastopil nekdanji častnik jugoslovanske vojske Vladimir Kovačević Rambo, obtožen vojnih zločinov v Dubrovniku leta 1991. Njegovo prvo zaslišanje, na katerem naj bi se izrekel o svoji krivdi, so preložili, ker zaradi zdravja ni bil sposoben stopiti pred sodišče.
Clinton v Srebrenici pozval k miru
20. 09. 2003 00.00
V Potočarih v BiH se je na odkritju spominskega obeležja za žrtve srebreniškega pokola zbralo 20 tisoč ljudi. Nagovoril jih je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki je tragedijo v Srebrenici označil za vrhunec genocidne norije, v katero so voditelji, željni oblasti, potisnili svoj narod.
Slovesnost ob obletnici Srebrenice
11. 07. 2003 00.00
Na spominskem pokopališču v kraju Potočari je ob osmi obletnici pokola v Srebrenici okoli 15 tisoč ljudi pospremilo posmrtne ostanke 282 identificiranih žrtev pokola. Pogreba se je udeležil tudi politični vrh BiH, predstavniki mednarodne skupnosti in veleposlaniki.
Obrenović spoznan za krivega
21. 05. 2003 00.00
Nekdanji poveljnik bosanskih Srbov Dragan Obrenović je bil pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije spoznan za krivega sodelovanja pri pokolu več tisoč muslimanov v Srebrenici julija 1995.
Prijeli pomagača obtoženih za vojne zločine
08. 05. 2003 00.00
V Bijeljini na vzhodu BiH so prijeli bosanskega Srba Dragana Vasiljevića, ki je obtožen nudenja pomoči obtoženim za vojne zločine na begu. Vasiljevića, sicer telesnega stražarja haaškega obtoženca Ljubomirja Borovčanina, so prijeli v njegovi hiši v središču mesta.
Pokopali prve žrtve pokola v Srebrenici
31. 03. 2003 00.00
Na pokopališču v Potočarih v BiH so pokopali prvih 600 od več kot 7000 žrtev pokola v Srebrenici leta 1995, največjega pokola na evropski celini po drugi svetovni vojni. Zaradi vojnih zločinov v BiH pa so v Haagu obsodili bosanska Hrvata Mladena Naletilića in Vinka Martinovića.
Novo množično grobišče v BiH
30. 03. 2003 00.00
Mednarodni strokovnjaki so na vzhodu BiH v bližini mesta Zvornik odkrili množično grobišče, za katerega so prepričani, da je največje, ki so ga do sedaj odkrili v BiH. V njem naj bi bilo zakopanih več kot 600 trupel žrtev pokola v Srebrenici.
Odškodnina za Srebrenico
07. 03. 2003 00.00
Bosansko-hercegovsko sodišče za človekove pravice je za zločine v Srebrenici med vojno v BiH Republiki srbski naložilo plačilo dveh milijonov dolarjev odškodnine. Enote Sfor pa so v okviru iskanja pobeglega Radovana Karadžića na Palah izvedle novo operacijo.
Sprememba obtožnice proti Mladiću
12. 11. 2002 00.00
Haaško sodišče je objavilo spremenjeno in dopolnjeno obtožnico proti nekdanjemu vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki ga med drugim obtožuje genocida nad bosanskimi Muslimani.
Nizozemski parlament o Srebrenici
11. 11. 2002 00.00
Preiskovalna komisija nizozemskega parlamenta je začela zaslišanja v zvezi z množičnim pobojem v Srebrenici poleti 1995. Zaradi odgovornosti pri tamkajšnjih pokolih je že 16. aprila odstopila takratna nizozemska vlada.
Blizu Srebrenice novo množično grobišče
18. 10. 2002 00.00
Sodni izvedenci so v bližini vasi Kamenica, nedaleč od Srebrenice na severovzhodu Bosne in Hercegovine odkrili novo množično grobišče, v katerem naj bi bilo po ocenah strokovnjakov kakih sto trupel.
V BiH našli več kot 500 trupel
07. 10. 2002 00.00
Iz doslej največjega množičnega grobišča v kraju Kamenica na vzhodu Bosne in Hercegovine so izkopali nekaj več kot 500 trupel. V grobišču so našli predvsem trupla muslimanov iz Srebrenice, ki so jih poleti leta 1995 ubile srbske čete.
Na sojenju Miloševiću nastopila prva priča
27. 09. 2002 00.00
Slobodan Milošević je uvodni nastop pred haaškim sodiščem za vojne zločine na Hrvaškem in BiH končal s trditvijo, da sta Srbija in on sam najbolj zaslužna za mir na Balkanu. Pokol v Srebrenici pa naj bi po njegovem izvedli muslimanski plačanci in francoski vohuni.
10 tisoč tožb iz Srebrenice
27. 09. 2002 00.00
Ženske, ki so preživele pokole v Srebrenici, pripravljajo več kot 10.000 tožb, s katerimi nameravajo zahtevati materialno nadomestilo za vsakega ubitega in izginulega prebivalca Srebrenice. Pri sestavljanju tožb jim pomagajo tudi odvetniki iz Nizozemske.
Pri slovenskih vojakih v Srebrenici
15. 08. 2002 00.00
Slovenska vojska sodeluje v mednarodnih mirovnih silah že od leta 1997, v BiH pa večina od 78 vojakov opravlja naloge vojaške policije.
Novo grobišče v Srebrenici
03. 08. 2002 00.00
Preiskovalci so iz množičnega grobišča v bližini nekdanje muslimanske enklave Srebrenica, kjer je bilo po padcu mesta v srbske roke leta 1995 ubitih več tisoč muslimanov, izkopali najmanj 270 trupel. V bližini so preiskovalci odkrili novo grobišče z najmanj 100 zakopanimi trupli.
Sedem let od padca Srebrenice
11. 07. 2002 00.00
V Srebrenici se je na slovesnosti ob sedmi obletnici poboja več kot 7.000 Muslimanov zbralo več tisoč ljudi. Večina žrtev v množičnih grobiščih še do danes ni bila identificirana.
Sfor prijel Deronjića
07. 07. 2002 00.00
Mednarodne mirovne sile SFOR so v vasi Bratunac na vzhodu Bih aretirale bosanskega Srba Miroslava Deronjića, ki je osumljen vojnih zločinov. Nekdanja vlada bosanskih Srbov je Deronjića po zavzetju Srebrenice imenovala za upravitelja tega mesta.
Upravitelj Srebrenice v Haagu
08. 07. 2002 00.00
Bosanski Srb Miroslav Deronjić, ki je obtožen, da je leta 1992 v vasi Glogovo na vzhodu BiH odredil pokol 60 Muslimanov, je že v zaporu haaškega sodišča za vojne zločine. Povezan pa naj bi bil tudi s pokolom v Srebrenici.
Wim Kok z ženskami iz Srebrenice
12. 06. 2002 00.00
Nizozemski premier v odstopu Wim Kok se je srečal z ženskami, ki so preživele srbski pokol Muslimanov v Srebrenici leta 1995. Srečal se je tudi s predstavniki oblasti, s katerimi je govoril o vračanju beguncev in morebitni pomoči preživelim.
Nizozemski premier v BIH
11. 06. 2002 00.00
Nizozemski premier Wim Kok je na obisku v BiH, kjer se bo med drugim srečal s preživelimi iz Srebrenice. V Sarajevu se bo srečal tudi z visokimi predstavniki v BiH in predstavniki mednarodnih mirovnih enot SFOR.
Dragičević v beograjskem zaporu
05. 06. 2002 00.00
Oblasti v Beogradu so aretirale Dragoljuba Dragičevića, ki je obtožen vojnih zločinov, storjenih v muslimanski enklavi Srebrenica.
Tanović začel s snemanjem
04. 06. 2002 00.00
V Sarajevu je minulo soboto padla prva klapa enajstminutnega filma oskarjevca Danisa Tanovića. Film je del mednarodnega filmskega omnibusa "11'09''01", posvečenega tragediji, ki se je zgodila 11. septembra 2001 v New Yorku.
Nikolić je že v Haagu
02. 04. 2002 00.00
Nekdanjega častnika vojske bosanskih Srbov Momirja Nikolića, ki so ga v ponedeljek na vzhodu BIH aretirale mednarodne sile SFOR, so že prepeljali v Haagu.
Srebrenica na vesti ZN?
10. 04. 2002 00.00
Preiskovalci nizozemskega inštituta za vojno dokumentacijo so v poročilu o pokolu muslimanov v Srebrenici leta 1995 del odgovornosti za zločin pripisali tudi mirovnim silam Združenih narodov.
Tanović spet snema
20. 04. 2002 00.00
Danis Tanović, katerega celovečerni igrani film Nikogaršnja zemlja je marca dobil oskarja kot najboljši tujejezični film, bo posnel eno od desetih epizod filma na temo 11. september 2001. Tanović bo ponovno sodeloval s slovenskimi ustvarjalci.
Odzivi na odstop nizozemske vlade
17. 04. 2002 00.00
Odstop nizozemske vlade zaradi kritičnega poročila do njene politike v času padca muslimanske enklave Srebrenica v BiH julija 1995, ki ga je po šestih letih raziskav 10. aprila objavil Nizozemski inštitut za vojno dokumentacijo, je v sredinih izdajah evropskih časnikov naletel na različne odzive.