srebrenice

Nizozemski premier v BIH
11. 06. 2002 00.00
Nizozemski premier Wim Kok je na obisku v BiH, kjer se bo med drugim srečal s preživelimi iz Srebrenice. V Sarajevu se bo srečal tudi z visokimi predstavniki v BiH in predstavniki mednarodnih mirovnih enot SFOR.

Tanović začel s snemanjem
04. 06. 2002 00.00
V Sarajevu je minulo soboto padla prva klapa enajstminutnega filma oskarjevca Danisa Tanovića. Film je del mednarodnega filmskega omnibusa "11'09''01", posvečenega tragediji, ki se je zgodila 11. septembra 2001 v New Yorku.

Jokić začasno na svobodi
28. 05. 2002 00.00
Bosanski Srb Dragan Jokić, ki ga je haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov pri zavzetju Srebrenice, se je vrnil v Banja Luko, kjer bo ostal do začetka sojenja v Haagu.

Tanović z novim filmskim projektom
23. 05. 2002 00.00
Bosanski režiser Danis Tanović, ki je s celovečernim koprodukcijskim prvencem Nikogaršnja zemlja marca letos prejel oskarja za najboljši tujejezični film, bo kot eden izmed enajstih mednarodno uveljavljenih režiserjev sodeloval pri novem filmskem projektu.

Mladića ni v Srbiji
09. 05. 2002 00.00
Srbski notranji minister Mihajlović trdi, da nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Mladića, ki ga haaško sodišče obtožuje vojnih zločinov, ni več v Srbiji, čeprav ve, da se je tam nekaj časa res nahajal.

Nikolić je že v Haagu
02. 04. 2002 00.00
Nekdanjega častnika vojske bosanskih Srbov Momirja Nikolića, ki so ga v ponedeljek na vzhodu BIH aretirale mednarodne sile SFOR, so že prepeljali v Haagu.

Nato je lovil bosanske Srbe
22. 01. 2002 00.00
Mednarodne sile Nata so minuli konec tedna skušale ujeti enega od poveljnikov bosanskih Srbov, ki ga obtožnica haaškega sodišča bremeni pokola leta 1995 v Srebrenici, vendar jim to ni uspelo.

Tanović spet snema
20. 04. 2002 00.00
Danis Tanović, katerega celovečerni igrani film Nikogaršnja zemlja je marca dobil oskarja kot najboljši tujejezični film, bo posnel eno od desetih epizod filma na temo 11. september 2001. Tanović bo ponovno sodeloval s slovenskimi ustvarjalci.

Odstopil poveljnik nizozemske vojske
17. 04. 2002 00.00
Po odstopu nizozemske vlade je zaradi kritičnega poročila do nizozemskega vojaškega vodstva v zvezi s srbskim pokolom Muslimanov v Srebrenici odstopil tudi poveljnik nizozemske vojske, general Ad van Baal.

Odzivi na odstop nizozemske vlade
17. 04. 2002 00.00
Odstop nizozemske vlade zaradi kritičnega poročila do njene politike v času padca muslimanske enklave Srebrenica v BiH julija 1995, ki ga je po šestih letih raziskav 10. aprila objavil Nizozemski inštitut za vojno dokumentacijo, je v sredinih izdajah evropskih časnikov naletel na različne odzive.

Srebrenica spodkopala vlado
16. 04. 2002 00.00
Nizozemska vlada Wima Koka je odstopila zaradi kritičnega poročila o vladni politiki v času padca muslimanske enklave Srebrenica v BiH. Kok je dejal, da želijo z odstopom pokazati, da je bila Nizozemska soodgovorna za padec Srebrenice.

Zaradi Srebrenice odstop nizozemske vlade?
15. 04. 2002 00.00
Nizozemska vlada je zaradi kritičnega poročila o politiki haaške vlade v času padca Srebrenice za petek napovedala svoj odstop.

Protesti zaradi poročila o Srebrenici
11. 04. 2002 00.00
V BiH so se z ogorčenjem in protesti odzvali na poročilo nizozemskega Inštituta za vojno dokumentacijo o Srebrenici, v katerem so delno odgovornost za poboj muslimanov leta 1995 pripisali mednarodnim mirovnim silam.

Združene obtožnice za Srebrenico
15. 01. 2002 00.00
Kazenski senat haaškega sodišča je sprejel predlog tožilstva o združitvi obtožnic proti trem bosanskim Srbom, ki so obtoženi zločinov v Srebrenici, tako da jim bodo sodili v skupnem procesu.

Obtožnica za pokol v Srebrenici
14. 12. 2001 00.00
Haaško sodišče je objavilo obtožnico proti bosanskemu Srbu in nekdanjemu poveljniku zvorniške brigade Vinku Pandureviću za pokol v Srebrenici leta 1995 in izdalo nalog za njegovo aretacijo.

Krivi tudi Združeni narodi
29. 11. 2001 00.00
Komisija francoskega parlamenta ugotavlja, da naj bi bili za pokol najmanj 8000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995 poleg sil bosanskih Srbov odgovorni tudi ZN in države, ki so sodelovale v takratni mirovni operaciji v BiH.

Novo množično grobišče v BiH
14. 11. 2001 00.00
V množičnem grobišču Litje blizu Zvornika na severovzhodu BiH so danes odkrili trupla 108 Muslimanov, domnevno žrtev srbskega pokola v muslimanski enklavi Srebrenica med vojno v BiH leta 1995.

Na vzhodu BiH odkrili prek 200 trupel
25. 10. 2001 00.00
Preiskovalci BiH so v množičnem grobišču Kamensko v bližini reke Drina na vzhodu BiH odkrili trupla 200 umorjenih Muslimanov.

V Srebrenici izkopali 343 trupel
28. 08. 2001 00.00
Iz množičnega grobišča v okolici Srebrenice na vzhodu BiH so preiskovalci po sedmih tednih skupno izkopali trupla 343 ljudi.

Izkopali trupla 205 Muslimanov
21. 08. 2001 00.00
Iz množičnega grobišča blizu kraja Ravnice na vzhodu BiH so izkopali trupla 205 Muslimanov, domnevnih žrtev pokola v nekdanji muslimanski enklavi Srebrenica.

Spominska slovesnost v Srebrenici
12. 07. 2001 00.00
Včeraj je minilo šest let mineva, odkar je srbska vojska zavzela muslimansko enklavo Srebrenica in sistematično pobila več kot sedem tisoč ljudi. Spominske slovesnosti, na kateri ni bilo političnih govorov, le molitev, se je udeležilo več kot pet tisoč ljudi, večinoma sorodnikov žrtev.

Odkrili novo množično grobišče
09. 07. 2001 00.00
Sodni izvedenci so v bližini vasi Glogova, nekaj kilometrov zahodno od Srebrenice, odkrili novo množično grobišče, v katerem naj bi bilo več deset trupel. Vodja muslimanske komisije za pogrešane osebe Amor Masović je dejal, da gre najverjetneje za muslimane, pobite ob srbski zasedbi Srebrenice leta 1995.

Nova trupla pri Zvorniku
08. 07. 2001 00.00
Iz množičnega grobišča v bližini bosanskega mesta Zvornik so sodni izvedenci izkopali več kot 250 trupel, po vsej verjetnosti Muslimanov iz Srebrenice, je sinoči poročala sarajevska televizija. Srebrenica je bila sicer varovano območje Združenih narodov, ki pa so ga bosanski Srbi po večmesečnem obleganju julija 1995 zasedli. Pri tem so pobili tudi več kot 8000 Muslimanov, ki so se tedaj zatekli v Srebrenico.

Dokumenta ZN o padcu Srebrenice
26. 04. 2001 00.00
Šest let po padcu muslimanske enklave Srebrenice, najhujšem zločinu po drugi svetovni vojni v Evropi, sta v javnost prišla zaupna dokumenta Združenih narodov. Dokumenta bremenita tedanjega poveljnika sil Združenih narodov, da je s poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem podpisal tajni dogovor. Slab mesec po njunem srečanju so bosanski Srbi zasedli Srebrenico. Od takrat pogrešajo več kot 7 tisoč Muslimanov.

Padec Srebrenice po tajnem dogovoru?
26. 04. 2001 00.00
Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je danes objavila dva zaupna dokumenta ZN, ki takratnega poveljnika sil ZN na območju nekdanje Jugoslavije, francoskega generala Bernarda Janvierja, povezujejo s tajnimi dogovori z vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem, dogodkom pa je sledil padec muslimanske enklave Srebrenice v roke bosanskih Srbov julija 1995.

Nove aretacije bosanskih Srbov
23. 04. 2001 00.00
Haaško sodišče je objavilo, da je k tajnem spisku za aretacije dodalo še tri - tokrat proti trem vojaškim in političnim voditeljev bosanskih Srbov.

Obrenović pred sodniki
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga sile Sfor aretirale v Zvorniku na vzhodu BiH, bo danes stopil pred haaško sodišče.

Obrenović zanika krivdo
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga Sforjeve enote aretirale v nedeljo, je že stopil pred haaško sodišče. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki naj bi jih zagrešil v Srebrenici leta 1995. 38-letni Obrenović za vsako od petih točk obtožnice izjavil, da je nedolžen.

Obrenović v Haagu
17. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga v nedeljo zvečer aretirale mednarodne mirovne sile v BiH SFOR v bližini Zvornika, je prispel na sedež haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, ki ga obtožuje številnih vojnih zločinov.

Pomisleki o humanitarnih intervencijah
28. 09. 2000 00.00
V Generalni skupščini ZN so razpravljalil o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o delu organizacije, pri čemer so se mnenja najbolj lomila glede Annanovega predloga, da bi bilo treba razmisliti o humanitarnih intervencijah, kot načinu preprečevanja humanitarnih katastrof, podobnih tistim v Ruandi, Vzhodnem Timorju in Srebrenici. Razpravljalci, med katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik v ZN Ernest Petrič, so glede tega vprašanja izrekli tako različna mnenja, da je do kompromisa verjetno še daleč.