srednji vek
Našli tri tisoč let star meč
19. 05. 2006 17.48
V Blejskem jezeru so arheologi našli več kot tri tisoč let star bronasti meč. Gre za izjemno arheološko najdbo.
Haider mimo ustave
23. 02. 2006 08.38
Jörg Haider je znova napadel avstrijsko ustavno sodišče zaradi odločb o dvojezičnih krajevnih napisih.
Želijo si diplomatske poti
05. 02. 2006 09.08
Pot za pogajanja je še vedno odprta, je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Hamid Reza Asefi.
Ljudstvo proti nazadnjaškemu Bushu
26. 04. 2004 00.00
Ameriško prestolnico je preplavil protest skoraj milijonske množice, ki nasprotuje zmanjšanju ustavno zagotovljene pravice do umetne prekinitve nosečnosti.
Terorizem: Je ogrožena tudi Slovenija?
21. 11. 2003 00.00
Po terorističnih napadih v Turčiji smo se o napadalcih in njihovi strategiji pogovarjali z dr. Antonom Beblerjem z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
70. let Umberta Eca
02. 01. 2002 00.00
Umberto Eco, lingvistični filozof in strokovnjak za množične komunikacije, kolumnist in avtor številnih znanstvenih del in uspešnic, ki so izšle v milijonskih nakladah, bo 5. januarja praznoval 70. rojstni dan.
Kdo seje nemir med britanskimi muslimani?
14. 11. 2001 00.00
Organizacija Al Muhajiron s sedežem v Londonu trdi, da je rekrutirala na stotine muslimanov za "svete vojne" v Čečeniji in Bosni in na tisoče za vojno v Afganistanu.
Profil Mula Mohameda Omarja
30. 09. 2001 00.00
Afganistanska vas Singesar ni videti kraj, iz katerega bi lahko izviral človek, ki kljubuje mednarodni protiteroristični koaliciji in vojaško mogočnim ZDA noče izročiti Osame bin Ladna, svojega osebnega gosta, glavnega osumljenca za srhljive samomorilske napade v New Yorku in Washingtonu.
Odzivi na usmrtitev Timothyja McVeigha
12. 06. 2001 00.00
Tuji tisk se v današnjih izdajah odziva na včerajšnjo usmrtitev Timothyja McVeigha, ki je 19. aprila 1995 v Oklahoma Cityju izvedel teroristični napad, v katerem je umrlo 168 ljudi. Češki liberalni časnik Pravo povezuje McVeighovo usmrtitev z dogajanjem v srednjem veku, švicarski Berner Zeitung pa meni, da so McVeigha z usmrtitvijo rešili misli na njegove žrtve. Pariški levousmerjeni časnik L'Humanite opozarja, da je sedanji predsednik ZDA George Bush kot teksaški guverner zavrnil 135 pomilostitev, po ocenah danskega liberalnega časnika Politiken pa je bila usmrtitev McVeigha en velik žalosten cirkus.
Razstava o samostanu Sankt Gallen
11. 12. 2000 00.00
Arhitekturni muzej Ljubljana in veleposlaništvo Švice v Sloveniji s sedežem v Budimpešti sta v Jakopičevi galeriji odprla razstavo Samostan Sankt Gallen - Središče kultur, ki jo je pripravil Arhiv samostana Sankt Gallen v sodelovanju s Pro Helvetia, švicarskim skladom za kulturo. Razstava je potovalna in je obkrožila mesta vse od Rima do Damaska, v Ljubljano pa je prišla iz Zagreba, je povedal ravnatelj Arhitekturnega muzeja Peter Krečič in še dodal, da omenjena razstava odpira vrata tudi krepitvi odnosov med državama. Razstava Samostan Sankt Gallen - središče kulture bo na ogled do 9. januarja prihodnje leto.
Zapuščina našega časa za prihodnje rodove
05. 07. 2000 12.19
Na našem planetu imamo tudi organizacijo, ki skrbi za zapuščino našega časa prihodnjim generacijam. Long Now Foundation se ukvarja z zanimivim projektom, kako prihodnjim rodovom zapustiti sliko, kako živimo danes. Člani organizacije namreč menijo, da so vse dobe pustile primerke svojega življenja. Iz prazgodovine imamo jamske slike, Egipčani so zapustili piramide, srednji vek knjige itd. Danes živimo v digitalni dobi, ki naj ne bi puščala trajnih informacij. Podatki na računalniški disketi se namreč že po petnajstih letih lahko razmagnetijo, tako da jih ne moremo več uporabiti. Enako se lahko zgodi tudi s CD-ji. Zato so njihovi znanstveniki razvili disk Rosseta, ki bo podatke hranil od 2.000 do 10.000 let. Long Now Foundation namerava na te diske posneti zgodovino časa, zapisati vse besede vseh jezikov, saj bodo po predvidevanjih nekateri izumrli itd. Normalnemu prebivalcu Zemlje sedaj pa se lahko postavi popolnoma logično vprašanje, da če so prejšnje dobe slikale takratne knjige, ali jih ne bodo tudi sedaj? Vsekakor pa bo disk Rosseta lahko našel tržno priložnost na kakšnem drugem področju, recimo shranjevanju strogo zaupnih vojaških dokumentov.
50. obletnica sejma
17. 09. 1999 19.58
Jutri bo poteklo 50 let od prvega povojnega Frankfurtskega knjižnega sejma. Na sejmu je 18. septembra leta 1949, takrat še v Pavlovi cerkvi, sodelovalo 205 izključno nemških razstavljavcev, ogledalo pa si ga je 14.000 obiskovalcev. Odtlej se je knjižni sejem razvil v največje svetovno srečanje v panogi. Organizatorji letošnjega, 51. sejma, ki bo potekal od 13. do 18. oktobra, pričakujejo kakih 300.000 obiskovalcev in 6.600 razstavljavcev iz 111 držav. Na sejmu bodo predstavili skoraj 90.000 novih knjižnih izdaj - pred 50 leti je bilo teh točno 1.064. Leta 1949 je ''sejemsko pisarno'' predstavljala vsega ena pisalna miza, na katero so postavili edini telefon. Letošnji sejem naj bi obiskalo 10.000 novinarjev, za katere je pripravljeno veliko novinarsko središče. Korenine knjižnega sejma segajo sicer že v srednji vek; že nekaj let po Guttenbergovem izumu tiska se je Frankfurt razvil v najpomembnejše knjižno središče Evrope.
Ljubljanski grad se ''vrača'' v srednji vek
12. 09. 1999 12.00
Dvorišče Ljubljanskega gradu bo danes zaživelo v znamenju življenja v srednjem veku, saj se bodo po grajskem dvorišču sprehajali grajska gospoda in vitezi.
Ljubljanski grad se ''vrača'' v srednji vek
07. 09. 1999 18.38
Dvorišče Ljubljanskega gradu bo to nedeljo, 12. septembra, zaživelo v znamenju življenja v srednjem veku, ko se bodo po grajskem dvorišču sprehajali grajska gospoda in vitezi.
Makedonske ikone na ogled v Parizu
28. 02. 1999 13.48
V narodnem muzeju za srednji vek v Parizu je do začetka maja na ogled približno 40 ikon iz makedonskih cerkva, samostanov in muzejev. Ikone segajo v obdobje od 7. stoletja vse do začetka 16. stoletja. Razstavo je skupaj z gostiteljem, francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, ob nedavnem uradnem obisku v Parizu odprl makedonski predsednik Kiro Gligorov.
Fidel Castro bo na oblasti še naslednjih pet let
25. 02. 1998 09.52
Kubanski predsednik Fidel Castro bo na oblasti še naslednjih pet let. Kubanska Narodna skupščina ljudske oblasti ga je namreč na torkovem ustanovnem zasedanju v Havani še petič izvolila za predsednika državnega sveta oziroma vlade. Fidel je bil edini kandidat za to funkcijo. Prvi podpredsednik vlade ostaja Fidelov mlajši brat, 66-letni Raul, ki je obenem obrambni minister. Fidel Castro je na oblasti od leta 1959. Fidel je v nastopnem govoru zavrnil predlog, ki je zdaj v ameriškem kongresu, o omejeni podpori človekoljubnih organizacij iz Združenih držav Kubi. Označil ga je za "ponižujočega" in pojasnil, da Kuba ne želi igrati vloge berača. Castro se je v govoru sicer strinjal s papeževim odklonilnim stališčem do ločitve in splava, ob tem pa dodal, da Kuba ne bo silila žensk, naj rojevajo, niti se "ne bo vrnila v srednji vek in vnovič iznašla deviški pas".