sredstev

Nemški študentje še vedno protestirajo
02. 12. 1997 09.58
Protesti nemških študentov se nadaljujejo. Danes so pohod po ulicah napovedali tudi študenti v Muenchnu. Pričakujeo, da se jih bo odzvalo več tisoč. Protestirajo proti neugodnim pogojem za študiranje, zmanjševanju sredstev za visoko šolstvo in napovedanim zakonskim spremembam na tem področju.

Minister Gaber o potrebah in razvoju slovenskega šolstva
29. 11. 1997 13.31
Ni mogoče privoliti v to, da bi imeli na koncu manj sredstev, kot smo jih imeli letos, je ob dejstvu, da naj bi šolstvo za prihodnje leto iz proračuna dobilo približno 8 odstotkov k letošnjim sredstvom, kar je manj kot pospravi inflacija, v pogovoru za sobotno prilogo Dela dejal minister za šolstvo in šport <b>Slavko Gaber</b>. To bi po njegovih besedah pomenilo občutno manj možnosti za razvijanje osnovnega šolstva in vrtcev. Še bolj pa ga skrbi, kaj bo, če prihodnje leto ne bo mogoče vpisati 2000 več študentov kot letos. Če se to zgodi, se bo normalen razvoj na tem področju ustavil, Nujno je, da Slovenija za izobraževanje nameni 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, je poudaril. Tiste, ki šele prihajajo, je treba oborožiti z znanjem, če hočejo dobiti ustrezno delo in prispevati denar za skupni razvoj in tudi za pokojnine. Minister Gaber je izrazil bojazen, da se koalicija tega ne zaveda dovolj. In če bo tako tudi v prihodnje, je, kot je dejal, bolje, da se odpovemo retoriki o enakopravnem mestu v Evropi.

V DZ ponovno glasovanje o že sprejetem amandmaju poslanske skupine ZLSD
28. 11. 1997 14.09
Državni zbor (DZ) je četrti dan 16. izredne seje ponovno glasoval o že včeraj sprejetem amandmaju poslanske skupine ZLSD, po katerem naj bi postavko ministrstva za zdravstvo, namenjeno zbiranju krvi in organov za presajanje, povečali za dobrih 44 milijonov tolarjev, in amandma zavrnil. Poslanci so zatem prešli na odločanje o dopolnilih k proračunskim postavkam ministrstva za šolstvo in šport. Od 27 vloženih so doslej sprejeli le vladni amandma, s katerim so pri ministrstvu s prerazporejanjem sredstev in dodatnim zadolževanjem v višini 2,3 milijarde tolarjev odprli 53 novih postavk v okviru ekonomskega namena investicij. Denar za investicije je tako med drugim namenjen za 14 osnovnih šol, 15 srednjih šol, pet gimnazij in štiri fakultete. Omenjeno ministrstvo ima tako skupaj za 127,3 milijarde tolarjev sredstev.

Za 130 milijard tolarjev privatizacijskega primanjkljaja
28. 11. 1997 00.00
Privatizacijski primanjkljaj se giblje med 130 in 140 milijardami tolarjev, so ocenili na včerajšnjem neformalnem sestanku kandidatov za medresorsko komisijo, ki naj bi spremljala prodajo delnic pooblaščenim investicijskim družbam. Sestanka so se udeležili predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter gospodarske dejavnosti, pooblaščenih investicijskih družb, Slovenske razvojne družbe, Agencije za privatizacijo in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vodil ga je državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer, ki je povedal, da naj bi se primanjkljaj deloma pokril iz prodaje delnic podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe, deloma pa iz privatizacije državnega premoženja, na katero priprave v vladi že potekajo.

Kako povečati priliv v mestno blagajno?
20. 11. 1997 00.00
Župan brazilskega mesta Bocaiuva do Sul, ki leži 650 kilometrov jugozahodno od Rio de Janeira, Elcio Berti je <i>pogruntal</i>, kako bi povišal denarne prihodke v mestni blagajni: prepovedal je uporabo kontracepcijskih sredstev. Berti je prepovedal prodajo kondomov in tablet, s čemer želi povečati populacijo v svojem mestu. Kot je povedal, se je v zadnjih 20 letih število prebivalcev znižalo z 22.000 na 8500, kar je povzročilo zmanjšanje denarnih prihodkov za 40 odstotkov. Po Bertijevem načrtu bi se naj število prebivalcev sedaj povečalo, s tem pa bi se povišali tudi denarni prispevki iz državnih virov, katerih višina je odvisna od števila prebivalcev. Berti je zavrnil očitke, da bo taka prepoved povzročila naraščanje spolnih bolezni rekoč, da bo kvečjemu pripomogla k zakonski zvestobi.

35 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev
13. 11. 1997 00.00
Telekom Slovenije je v prvih devetih mesecih za nove naložbe porabil že 13 milijard tolarjev, kar je 70 odstotkov vseh načrtovanih sredstev v tem letu. V tem času je bilo v promet vključenih približno 44.500 novih telefonskih priključkov. V Sloveniji je tako že prek 700.000 telefonskih priključkov oz. 35 na sto prebivalcev. Število vlog za nove telefone se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za dobrih 20.000, tako da trenutno na priključek čaka še nekaj čez 31.000 prosilcev.

O lustracijskem zakonu na izredni seji 25. novembra
12. 11. 1997 00.00
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik se je po posvetovanju na kolegiju odločil, da bo parlament o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima odločal na izredni seji 25. Novembra. Osrednja točka dnevnega reda na tej seji bo predlog letošnjega državnega proračuna. Sklic izredne seje naj bi bil pripravljen še danes. Kolegij predsednika DZ je dal svoje soglasje k predlogu finančnega načrta DZ za prihodnje leto. V prihodnjem letu naj bi, po tem predlogu, proračun DZ znašal 4,439 milijarde tolarjev, primerjalno z obsegom sredstev za letos je indeks rasti 114.

Uspešno poslovanje v Henklu
11. 11. 1997 00.00
Nemški kemični koncern in proizvajalec čistilnih sredstev Henkel s sedežem v Duesseldorfu je v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležil močno povečanje prihodka in tudi dobička. Prihodek skupine se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 23 odstotkov na 14,9 milijarde nemških mark. Bruto dobiček se je s 624 milijoni mark povečal za 13 odstotkov. V Henklu, ki zaposluje 52.423 delavcev, so prepričani, da se bo pozitivni razvoj še nadaljeval. Tako naj bi letošnji poslovni rezultati precej presegli lanske, ko je koncern ustvaril 16,3 milijarde mark prometa in 515 milijonov mark dobička.

Nemška vladna koalicija sklenila dogovor o solidarnostnem davku
02. 10. 1997 00.00
Predstavniki nemške vladne koalicije so ponoči dosegli dogovor o nadomestitvi sredstev v državni proračun v primeru odprave t.i. solidarnostnega davka, namenjenega financiranju obnove nekdanje Vzhodne Nemčije. Davek, ki zdaj znaša 7,5 odstotkov davka na dohodek, naj bi se s 1. januarjem 1998 zmanjšal na 2 odstotka.