sredstva eu
Pahor sprejel Pattisona
19. 04. 2001 00.00
Irske izkušnje v procesu vstopanja v Evropsko unijo so za Slovenijo zelo dragocene, saj se iz njih Slovenija lahko nauči, kako je mogoče dobro in uspešno izkoristiti strukturne sklade EU za demokratizacijo družbe, dvig gospodarske rasti ter za zagotavljanje večje socialne varnosti, je po današnjih pogovorih s predsednikom predstavniškega doma irskega parlamenta Seamusom Pattisonom, ki se mudi na tridnevnem obisku v Sloveniji, poudaril njegov gostitelj, predsednik državnega zbora Borut Pahor. Pattison je pozdravil slovenski napredek v pogajanjih za vstop v EU in poudaril, da je Irska zaveznica Slovenije pri njenih prizadevanjih za vstop v povezavo. Sogovornika sta se posvetila tudi dvostranskim odnosom in ob tem poudarila potrebo po tesnejšem gospodarskem sodelovanju med državama.
O vzpostavitvi bodoče zunanje meje EU
18. 04. 2001 00.00
Slovenska vlada naj bi na četrtkovi seji sprejela lokacijski načrt za mejni prehod Obrežje in s tem naredila prvi velik konkreten korak k vzpostavljanju bodoče zunanje meje Evropske unije na slovenski južni meji s Hrvaško. Ta mejni prehod bo namreč na od treh osrednjih cestnih mejnih kontrolnih točk, na katerih se bo po vstopu Slovenije v EU izvajal popoln varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor. Kot prvi od treh bo prehod predvidoma zgrajen do maja 2002.
V Izoli odprli sodobno tovarno Droge
13. 04. 2001 00.00
Premier Janez Drnovšek, predsednik uprave Droge Matjaž Čačovič, zaposleni Droge z najdaljšim delovnim stažem in vodja projektov Mirka Potočnik so včeraj prerezali slavnostni trak ob odprtju nove tovarne Droge v izolski industrijski coni, kjer na 40.000 kvadratnih metrih proizvodnih površin že mesec dni poteka poskusni zagon proizvodnje kave, čaja in mesnega programa. Z novo tovarno je Droga tehnološko posodobila celoten poslovno-proizvodni sistem, s čimer so se proizvodne kapacitete povečale za 50 odstotkov.
But zadovoljen s proračunom
14. 03. 2001 00.00
Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na današnji seji seznanil s predlogom proračuna za leto 2001, ki kmetijskemu ministrstvu namenja 46,5 milijarde tolarjev, kar je za 26 odstotkov več od lanske dejanske porabe tega ministrstva, ki je po oceni dosegla 36,9 milijarde tolarjev. Kot je članom odbora pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But, predlagana sredstva zadostujejo za normalno delovanje kmetijskega sektorja in ohranjanje ekonomskega položaja kmetov. Razmere pa se zaradi pojava BSE ter slinavke in parkljevke v evropskih državah lahko zelo hitro spremenijo, denarja za potrebne ukrepe ob morebitnem izbruhu teh bolezni tudi v Sloveniji pa po trditvah Buta v predlogu proračuna ni. Ker gre za izredne razmere, sredstva v ta namen tudi ne morejo biti sestavni del kmetijskega dela proračuna, je zatrdil But in dodal, da bo vladi zato predlagal sprejem tako imenovanih proti BSE, proti slinavka in proti parkljevka programov.
Internet za boljše odnose z javnostmi
13. 03. 2001 00.00
Razvoj digitalne tehnologije in interneta spreminja delovne navade in načine izvajanja programov odnosov z javnostmi. Dobro komuniciranje s številnimi javnostmi je ključni dejavnik uspešnega izvajanja vsakdanjega dela. V 21. stoletju bodo odnosi z javnostmi postali ključno komunikacijsko orodje, še posebej zato, ker bodo mediji postali še bolj raznoliki, tudi s pomočjo interneta in digitalne televizije. Z ukrepi za liberalizacijo telekomunikacijskega trga bo vlada dosegla zniževanje cen in s tem omogočili širšo uporabo interneta, je v nagovoru obiskovalcem vladne spletne strani napovedal predsednik vlade Janez Drnovšek.
Rupel napovedal dobre odnose
12. 03. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v pogovoru za včerajšnjo izdajo tržaškega Il Piccola napovedal dobre odnose med Slovenijo in Italijo tudi v primeru zmage desnosredinskih strank pod vodstvom Silvia Berlusconija na majskih parlamentarnih volitvah. Rupel dodaja, da je imela slovenska vlada v zadnjih mesecih več stikov s predstavniki različnih italijanskih političnih strank, tudi tistih z desne sredine, poleg tega pa se je premier Janez Drnovšek nedavno v Rimu neuradno srečal z Berlusconijem. Po Ruplovih besedah je bil njun pogovor "zelo zanimiv in pozitiven".
Podpis sporazuma o pomoči Sapard
05. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za kmetijstvo Franci But bo z evropskim komisarjem za kmetijstvo Franzom Fischlerjem podpisal večletni sporazum o črpanju predpristopne kmetijske pomoči Sapard, ki jo EU v okviru priprav na članstvo državam kandidatkam namenja za ukrepe v kmetijstvu in razvoj podeželja. Ob večletnem sporazumu za obdobje od leta 2000 do 2006 pa bosta But in Fischler podpisala tudi letna finančna sporazuma za prvi dve leti programa, ki bosta konkretna podlaga za črpanje sredstev. Minister But se bo v Bruslju sestal tudi z glavnim pogajalcem EU za Slovenijo Jaimejem Garcio Lombarderom.
Projekt mednarodnega podvodnega parka
28. 02. 2001 00.00
V Kopru so se sestali predstavniki Tržaške pokrajine, občine Milje in mestne občine Koper skupaj s slovensko-italijansko strokovno skupino in predstavili projekt podvodnega mednarodnega rekreacijskega območja, umeščenega v območje obeh držav med Debelim Rtičem in italijansko Punto Sottile. Čezmejno oblikovanje parka je prvi poskus ustanavljanja mednarodnega podvodnega parka v EU, je povedal vodja koprskega koordinacijskega odbora in koprski podžupan Alberto Scheriani.
Na Bledu sprejeli Blejsko deklaracijo
25. 02. 2001 00.00
Na Bledu se je danes končala tridnevna mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, na kateri je sodelovalo več kot 150 strokovnjakov, politikov, verskih dostjanstvenikov z omobčja in predstavnikov mednarodnih organizacij. Udeleženci so sprejeli Blejsko deklaracijo, v kateri so predlagali načine za ureditev razmer v JV Evropi, hitrejše razvijanje sodelovanja in vključevanje regije v sodobne civilizacijske tokove Evrope. Potrdili so tudi program t.i. Mariborske pobude, ki jo je na predlog Pakta stabilnosti za JV Evropo prevzela Slovenija, zavzema pa se za prispevek različnih verskih skupnosti k spravi na območju. Kot je znano, Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta, t.j. omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Pomoč proizvajalcem hrane
24. 02. 2001 00.00
Madžarska vlada je sklenila, da bo letos iz državnega proračuna namenila 191 milijard forintov (približno 1,4 milijarde mark) pomoči proizvajalcem hrane. To je nominalno za 52 milijard forintov več kot v letu 2000, ob upoštevanju desetodstotne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu pa se bo državna pomoč za madžarsko živilsko industrijo realno povečala za 38 milijard forintov. V okviru regionalnega razvoja bo na voljo dodatnih 23 milijard forintov, upravičenci pa bodo lahko zaprosili tudi za sredstva predpristopne pomoči iz programa EU Sapard.
Tovornikova v Bruslju
21. 02. 2001 00.00
Državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Magdalena Tovornik se je danes v Bruslju udeležila donatorske konference za prvo delovno omizje Pakta stabilnosti za JV Evropo, t.j. delovno omizje za demokratizacijo in človekove pravice, ki mu v prvi polovici leta sopredseduje Slovenija. Tovornikova je srečanje, ki so se ga udeležile vse države EU ter ZDA in Kanada, označila kot zelo uspešno. Na srečanju so donatorji jasno povedali, da pričakujejo čim hitrejše konkretne rezultate na posameznih področjih. Slovenija pozna regijo, zato to zahtevo donatorjev razume in podpira, je v izjavi za STA povedala Tovornikova. Donatorji so tudi poudarili pomen regionalnega pristopa, kar se prav tako ujema s prizadevanji Slovenije za tesnejše sodelovanje z državami, ki jih projekti pakta stabilnosti zadevajo, je zatrdila Tovornikova.
Evropska pomoč slovenskemu okolju
13. 02. 2001 00.00
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar in vodja delegacije Evropske komisije v Ljubljani Eric van der Linden sta danes v Lendavi podpisala finančni memorandum za kanalizacijski sistem in gradnjo centralne čistilne naprave, v Celju pa finančni memorandum za čistilno napravo. Finančna memoranduma spadata v okvir pristopnega instrumenta finančne pomoči ISPA za leto 2000 in sta prva tovrstna investicijska okoljska projekta v Sloveniji.
Vlada danes o proračunu
06. 02. 2001 00.00
Vlada je opoldne začela proračunsko sejo, na kateri naj bi dokončno uskladila in sprejela letošnji proračun. Kot med drugim predvideva predlog proračuna, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, naj letošnji javnofinančni primanjkljaj ob predvideni 4,5-odstotni gospodarski rasti in 7,8-odstotni inflaciji ne bi presegel 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Finančnemu ministru Antonu Ropu se je doslej s proračunskimi uporabniki na odhodkovni strani proračuna uspelo uskladiti do višine 1193 milijard tolarjev, na današnji seji pa naj bi omenjeno številko skušali znižati še za 20 milijard tolarjev. Predvideni prihodki proračuna naj bi znašali 1125 milijard tolarjev.
Vojna proti tihotapljenju priseljencev
04. 02. 2001 00.00
Britanski premier Tony Blair in njegov italijanski kolega Giuliano Amato sta v današnji izdaji časnika Observer napovedala boj proti tihotapljenju ilegalnih priseljencev v Evropo. Zavzela sta se za čimprejšnje povečanje kazni v vseh evropskih državah za vse, ki služijo s tihotapljenjem ljudi. Bosni in Hercegovini sta ponudila tudi dodatne policijske sile, ki bi tamkajšnjim oblastem pomagale pri večjem nadzoru bosanske meje.
EU bo krepila vojaške kapacitete
22. 01. 2001 00.00
Vojaško posredovanje v regionalnih krizah je zadnji izhod. Prej je treba uporabiti vsa možna sredstva za preprečevanje tovrstnih konfliktov. V ta namen mora EU okrepiti notranjo koordinacijo in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami kot so Združeni narodi in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Takšna je bila davi v Bruslju rdeča nit za javnost odprte razprave, s katero se je začelo prvo zasedanje zunanjih ministrov EU v letošnjem letu. Več ministrov, med njimi vodja britanske diplomacije Robin Cook, je širitveni proces EU, ki kandidatke spodbuja k sodelovanju in demokratizaciji, izpostavilo kot primer politike preprečevanja konfliktov. EU mora okrepiti notranjo koordinacijo in s tem zagotoviti konsistentnost politike do posameznih kriznih situacij, še posebej pa mora zagotoviti, da bo v "realnem času" sledila mednarodnim dogodkom in se tako pravočasno odzvala na napete situacije, je izjavil unijin 
2001 - evropsko leto jezikov
31. 12. 2000 00.00
Svet Evrope je januarja leta 1999 sprejel odločitev, da bo leto 2001 Evropsko leto jezikov (European Year of Languages - EYL). Evropska unija pa se je akciji uradno priključila junija letos. Dejavno vlogo bo imela tudi specializirana organizacija UNESCO. Cilj je proslaviti evropsko jezikovno dediščino in spodbuditi učenje jezikov kot sredstva za soočenje z gospodarsko, socialno in kulturno izmenjavo v dobi globalizacije.
Sprejet zakon o odpravi posledic plazov
21. 12. 2000 00.00
Državni zbor je pred popoldansko prekinitvijo zasedanja soglasno, s 63 glasovi, po hitrem postopku sprejel interventni zakon o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000. Ta določa, da se sredstva za sanacijo zagotavljajo z zakonom o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000, v državnem proračunu za leto 2001 pa se bodo za izvedbo interventnih in drugih ukrepov zagotovila sredstva do višine milijarde tolarjev.
Preoblikovanje PCP 1. aprila 2001
14. 12. 2000 00.00
Vlada se je na današnji seji odločila za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo v tako imenovane mejne prodajalne s 1. aprilom 2001, za reševanje morebitne izgube delovnih mest in ekonomskega položaja v občinah, kjer te prodajalne poslujejo, pa zagotovila določena sredstva. Takšne rešitve je vlada oblikovala v amandmaje, ki jih bo še danes vložila k predlogu zakona o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih. Ta je v parlamentarni obravnavi že skoraj leto dni, državni zbor pa naj bi ga po hitrem postopku sprejel prihodnji teden.
Konferenca Euro Info Centrov
23. 11. 2000 00.00
V Pragi se danes začenja tridnevna letna konferenca Euro Info Centrov, ki se je ob predstavnikih Evropske komisije udeležujejo predstavniki 282 centrov iz skupaj 26 držav, med njimi tudi predstavniki treh slovenskih Euro Info Centrov, in sicer iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Teme srečanja so tri: osrednja je vzpostavitev tesnejšega sodelovanja oziroma povezovanja med mrežami, ki jih je Evropska unija podobno kot mrežo EIC postavila v podporo podjetniškemu sektorju, druga je širitev EU in njene posledice ter priložnosti za podjetja, tretja, posebna tema letošnje konference pa je elektronsko trgovanje.
GEANT za boljše internetne povezave
06. 11. 2000 00.00
Komisar Evropske unije za področje informacijske družbe Erkki Liikanen in predstavnik akademskih in raziskovalnih mrež v Evropi Fernando Liello sta danes na slovesnosti v okviru konference IST 2000 v Nici podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta GEANT. Cilj projekta GEANT je vzpostavitev zmogljivih povezav v Evropi za področje raziskovanja in izobraževanja, pri čemer bo projekt uporabljal najnovejše tehnologije in tako prispeval tudi k razvoju novih omrežnih tehnologij. Eden izmed podpisnikov te pogodbe je tudi slovenski javni zavod Arnes, ki zagotavlja internet v raziskovalnem in akadamskem okolju. GEANT bo slovenski izobraževalni in raziskovalni sferi omogočil bistveno hitrejše povezave s svetom in zmogljiv dostop do univerz in raziskovalnih laboratorijev.
Konec jamstvene konference ZN
04. 11. 2000 00.00
V New Yorku se je konec tedna končala dvodnevna letna jamstvena konferenca za razvojne dejavnosti ZN, pri čemer je bil za njenega podpredsednika izvoljen vojaški svetovalec slovenske misije pri ZN Janez Slapar. Omenjena konferenca služi za zbiranje obljub držav članic ZN, koliko denarja bodo namenile dejavnostim in programom agencij ZN, ki se ukvarjajo z vprašanji razvoja. Po mnenju Evropske unije, kateremu se je pridružila tudi Slovenija, je taka oblika zbiranja obljub o finančnih prispevkih preživeta, zato EU tako kot Slovenija zagovarja njeno ukinitev. Konferenca je namreč v neskladju s proračunskimi cikli držav članic, ki obljubijo določena sredstva, nato pa jih ne izplačajo ali pa je končna vrednost mnogo manjša od obljubljene.
Patten v Beogradu in Podgorici
20. 10. 2000 00.00
Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten bo prihodnji teden, v ponedeljek in torek, obiskal Podgorico in Beograd, so danes napovedali na Evropski komisiji.
EU ukinila del sankcij proti ZRJ
09. 10. 2000 00.00
Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.
EU bi Sloveniji namenil 120 milijard tolarjev pomoči
27. 09. 2000 00.00
Slovenija je v med leti 1994 in 1999 v okviru čezmejnega programa Phare letno prejela 1,2 milijarde tolarjev, v obdobju 2000 2002 bo na leto prejela 2,7 milijarde tolarjev, po pogajalskih izhodiščih pa bi lahko Slovenija ob ugodnem razpletu pogajanj in ob upoštevanju določenih predpostavk ob vstopu v EU od leta 2003 do 2006 od unije prejela okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda oz. 120 milijard tolarjev razvojnih pomoči. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur se ob tem postavlja vprašanje, ali bo Slovenija ta sredstva sposobna črpati. To bo odvisno od tega, ali ji bo uspelo vzpostaviti ustrezen institucionalni sistem na vseh ravneh, in od tega, ali bodo institucije ustvarjale projekte, s katerimi se bodo lahko potegovale za razvojna sredstva EU.
Slovenija se bo pogajala o programu Sapard
12. 09. 2000 00.00
Slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Franca Buta bo na jutrišnjem zasedanju Stalnega odbora za podeželje in agrarne strukture Evropske komisije v Bruslju predstavila slovenski sedemletni program razvoja podeželja. Slovenski program razvoja podeželja vsebuje štiri prednostna področja sofinanciranja: investicije na kmetijo, lokalno infrastrukturo, prestrukturiranje živilsko predelovalne industrije in ekonomsko diverzifikacijo na podeželju. Če bo slovenski program potrjen, bo Slovenija korak bližje k črpanju predpristopne pomoči EU iz programa Sapard.
Konec politične osamitve Avstrije?
11. 09. 2000 00.00
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je izrekel za to, da bi štirinajst članic Evropske unije že danes končalo politično osamitev Avstrije. Za dansko vlado ni razloga za odlašanje, je po seji zunanjepolitičnega odbora danskega parlamenta dejal Rasmussen.
Konec politične osamitve Avstrije?
10. 09. 2000 00.00
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je izrekel za to, da bi štirinajst članic Evropske unije že v ponedeljek končalo politično osamitev Avstrije. Za dansko vlado ni razloga za odlašanje, je po seji zunanjepolitičnega odbora danskega parlamenta dejal Rasmussen.
Rezultati ACS
27. 08. 2000 00.00
Izobrazbena sestava prebivalcev Slovenije, udeležba odraslih v izobraževanju in javna sredstva za razvoj izobraževanja odraslih so trije kazalci, po katerih Slovenija močno zaostaja za razvitimi državami EU. To so na Andragoškemu centru Slovenije (ACS) po besedah namestnice direktorice ACS Olge Drofenik na podlagi svojih analiz vedeli, še preden so bili junija letos znani rezultati mednarodne raziskave o pismenosti odraslih, v okviru katere se je Slovenija med 20 sodelujočimi državami uvrstila na rep oz. na 16 mesto. Pokazalo se je, da v Sloveniji od 65 do 70 odstotkov odraslega prebivalstva, starega od 16 do 65 let, nima zadostnega znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil, obrazci in slikovno prikazani podatki, ter za uporabo računskih operacij v vsakodnevnih okoliščinah.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Strmšnik o regionalnem razvoju
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. Implementacija zavez iz pogajalskega izhodišča bo zahtevna, nenazadnje tudi zaradi specifičnosti tega področja: v ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik, v pogajalskem izhodišču izhajamo iz predpostavke, da bo Slovenija leta 2003 iz strukturnih in drugih skladov unije dobila sredstva v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko v bruseljsko blagajno ne bi plačala ničesar.