sredstvo
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Slike Karen Soklič v Vodnikovi domačiji
01. 03. 2001 00.00
V galeriji Vodnikova domačija bodo jutri, 1. marca, odprli razstavo slik akademske slikarke Karen Soklič. Pričujoče slike Sokličeve so v glavnem iz njenega zadnjega obdobja, nekatere so nastale tik pred razstavo. Za motive si je slikarka izbrala golobe, okna, interierje, tihožitja, ples in omizje z dvema sedečima figurama. Za kulturni program bosta na odprtju poskrbela harfistka Ruda Kosi in violinist Mile Kosi. Razstava bo odprta do 3. aprila.
Slinavka tudi na Irskem
01. 03. 2001 00.00
V Veliki Britaniji, pa tudi na Irskem se še vedno borijo proti širjenju parkljevke in slinavke. Na Škotskem so danes odkrili najmanj dve žarišči parkljevke in slinavke. To sta prva primera bolezni na Škotskem, gre pa za farmo ovac v kraju Lockerbie in farmo krav v Canonbieju. Kot je povedal glavni veterinarski inšpektor Jim Scudamore, so včeraj potrdili še osem primerov bolezni, vendar pa jih pričakujejo še več. Skupaj doslej torej 29 primerov bolezni. Medtem se je virus razširil tudi na Severno Irsko na območje meje z Irsko. Bolezen so odkrili pri ovcah, uvoženih iz Britanije. Irski premier Bertie Ahern je že izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti širjenja bolezni na Irsko, saj bi ta lahko usodno prizadela irsko mesnopredelovalno industrijo, ki je ena od osnovnih panog. Doslej so bolezen parkljevke in slinavke zabeležili na 26 krajih v Veliki Britaniji, oblasti so že zaprle 102 farmi in prepovedale prevoz ter izvoz živine. Britanski premier Tony Blair je skušal umiriti strahove britanskih kmetov po tem novem udaru, neposredno po vsesplošni bitki proti bolezni norih krav.
Kazen za trojico nogometašev
24. 02. 2001 00.00
Italijanska nogometna zveza je tri nogometaše kaznovala s 16-mesečno prepovedjo igranja. Andrea de Rold (Pescara) ter Christian Bucchi in Salvatore Monaco (oba Perugia) so si po mnenju zveze pomagali z anaboliki, je včeraj poročala italijanska televizija.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Zavržena pobuda za oceno ustavnosti
20. 02. 2001 00.00
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirana Ivana Kneza iz Ljubljane na seji dne 1. februarja sklenilo, da se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti poročila o izidu rednih volitev poslancev v državni zbor zavrže. Poleg tega so se ustavni sodniki odločili zavreči tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sklepa o potrditvi mandata vsem poslancem DZ, izvoljenim na volitvah lanskega 15. oktobra.
Slovenija in Slovaška zadržani?
19. 02. 2001 00.00
Predlog avstrijske zunanje ministrice Benite Ferrero-Waldnerjeve o strateškem partnerstvu s sosednjimi državami je v Sloveniji in na Slovaškem naletel na "zadržano odobravanje in nezaupljivost", v današnji izdaji piše nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Med obiskom slovaškega premiera Mikulaša Dzurinde minuli konec tedna v Ljubljani je bilo iz izjav slovenskega premiera Janeza Drnovška in slovaškega gosta razbrati, da Slovenija in Slovaška "načelno podpirata" zamisel avstrijske zunanje ministrice. Drnovšek je sicer pripomnil, da podrobnosti predloga še ne pozna, vendar pa "je krepitev srednjeevropske identitete v okviru prihodnjih evropskih struktur v interesu Slovenije".
Neredi na italijanskih stadionih
19. 02. 2001 00.00
Dva policista in dva navijača so bili ranjeni na srečanju italijanskega nogometnega prvenstva med Atalanto in Vicenzo v Bergamu, potem ko so privrženci gostujočega moštva na igrišče odvrgli eksplozivna sredstva. Italijanska policija je že prijela 22-letnega privrženca Vicenze, ki je osumljen nedovoljene posesti eksplozivnih sredstev, za zapahi pa se je znašlo tudi pet najbolj vročekrvnih navijačev gostujočega moštva.
Actovegin bodo še raziskovali
13. 02. 2001 00.00
Dva meseca potem, ko se je Mednarodni olimpijski komite (MOK) odločil, da actovegin razglasi za nedovoljeno poživilo, so se pojavili dvomi o pravilnosti odločitve. Vodja zdravniške službe pri MOK Patrick Schamasch je napovedal nove preiskave o snoveh, ki jih vsebuje actovegin, ki bodo pokazale, ali ga je treba prepovedati. Zaenkrat pa tekmovalci, pri katerih bodo zasledili, da so ga uporabljali, ne bodo kaznovani.
Microsoftov boj proti nelegalni programski opremi
09. 02. 2001 00.00
Microsoft je danes najavil načrte o uporabi najnovejših tehnoloških rešitev v boju proti piratski programski opremi. Tehnologija Product Activation in holografski motiv, natisnjen na CD-ROMu bosta uporabljena v novih različicah številnih izdelkov, ki bodoprišli na trg v letošnjem letu. Med njimi bodo programski paketi (retail) zbirka pisarniških programov Microsoft Office, operacijski sistem Windows in Visio, aplikacija za izdelavo poslovnih diagramov in slik.
Knjiga o web-bankingu
06. 02. 2001 00.00
V konferenčni dvorani Raziskovalnega parka pri Trstu je Stanovska organizacija slovenskih gospodarstvenikov v Italiji v sodelovanju z vodstvom Raziskovalnega parka predstavila knjigo Web-banking, ki je pred kratkim izšla pri neapeljski založbi Simone. Gre za prvo specialistično publikacijo o italijanskih bankah na svetovnem spletu, njen avtor pa je tržaški Slovenec Miran Pečenik, ki je v Italiji eden vodilnih strokovnjakov za uvajanje interneta v bankah. Pečenik v svoji knjigi opisuje razvoj prisotnosti italijanskih bank na internetu in podaja tudi nekaj napovedi za prihodnost. V zvezi s tem je na današnji predstavitvi med drugim dejal, da prihaja v Italiji do vse večje koncentracije bank, izjema pri tem pa bodo banke, ki so zadružnega značaja. Usluge, ki jih bodo stranke bank lahko koristile neposredno od doma, pa si bodo med seboj vedno bolj podobne. Računalnik ne bo več edino sredstvo komuniciranja po internetu, uveljavili pa se bodo tudi novi načini plačevanja. Italijanske banke, je še dejal Pečenik, niso preveč inovativne in uvažajo tehnologijo od drugod, dodal pa je, da bo vsekakor vedno več bančnih uslug razpoložljivih preko interneta.
Slovenska podjetja o evru
31. 01. 2001 00.00
Slovenska podjetja skupno evropsko valuto evro doživljajo precej pasivno, v njej ne vidijo posebnih prednosti, z njo pa se srečujejo predvsem na pobudo svojih evropskih partnerjev, je pokazala raziskava z naslovom Evro in slovenska podjetja avtorice Mirande Brataševec. Raziskava je tudi potrdila pričakovanje, da ima evro večji vpliv na večja podjetja, medtem ko manjša o njem zaenkrat ne razmišljajo veliko.
Proti orožju za množično uničevanje
09. 01. 2001 00.00
Ted Turner, ustanovitelj družbe CNN in podpredsednik družbe Time Warner, je v Washingtonu napovedal ustanovitev sklada za boj proti orožju za množično uničevanje, ki ga bo vodil skupaj z nekdanjim demokratskim senatorjem iz Georgije Samom Nunnom. Na leto bo Turner skladu z imenom "Pobuda proti jedrski grožnji" financiral vsaj 50 milijonov dolarjev, za različne projekte po vsem svetu, s poudarkom na osveščanju svetovne javnosti o nevarnosti jedrskega, kemičnega in biološkega orožja.
Singapur bo uzakonil e-denar kot plačilno sredstvo
05. 01. 2001 00.00
Singapur naj bi do leta 2008 uzakonil elektronski denar kot zakonito plačilno sredstvo. To z drugimi besedami pomeni, da bo vsakdo dolžan sprejeti plačilo v tej obliki. Elektronski denar naj bi ljudje okrog prenašali v elektronskih denarnicah oziroma posebnih čipih, izdelanih v ta namen, ki bi bili sestavni del prenosnih telefonov, dlančnikov in celo avtomobilov. Plačevanje z elektronskim denarjem načeloma deluje tudi prek brezžičnega protokola WAP.
Živahno leto za slovensko trgovino
03. 01. 2001 00.00
Pred slovensko trgovino je po besedah sekretarja zborničnega Združenja za trgovino Jožeta Kovača živahno leto. Tudi v letu 2001 se bodo namreč trgovci borili za kupce, nadaljevali s procesi združevanja, gradili samostojne ali kombinirane trgovske centre ter posodabljali svoje trgovine. Po Kovačevem mnenju, ki med največje lanske dosežke slovenske trgovine uvršča njeno odprtost in dvig na evropsko raven, bodo morali vlagati predvsem v računalniško opremljenost svojih prodajnih mest, k čimer jih silijo tudi nekateri sprejeti pravilniki in zakoni. Trgovcem pa naj bi v novem letu težave povzročal tudi aprila lani spremenjen pravilnik o obratovalnem času prodajaln.
Živahno leto za slovensko trgovino
02. 01. 2001 00.00
Pred slovensko trgovino je po besedah sekretarja zborničnega Združenja za trgovino Jožeta Kovača živahno leto. Tudi v letu 2001 se bodo namreč trgovci borili za kupce, nadaljevali s procesi združevanja, gradili samostojne ali kombinirane trgovske centre ter posodabljali svoje trgovine. Po Kovačevem mnenju, ki med največje lanske dosežke slovenske trgovine uvršča njeno odprtost in dvig na evropsko raven, bodo morali vlagati predvsem v računalniško opremljenost svojih prodajnih mest, k čimer jih silijo tudi nekateri sprejeti pravilniki in zakoni. Trgovcem pa naj bi v novem letu težave povzročal tudi aprila lani spremenjen pravilnik o obratovalnem času prodajaln.
O denarni uniji z ZDA
27. 12. 2000 00.00
V Latinski Ameriki se je letos trend navezovanja na ameriški dolar še okrepil. Ekvador, Salvador in Gvatemala so namreč sklenili svoje domače valute delno ali v celoti vezati na dolar. Podoben trend pa je prisoten tudi v ostalih državah Latinske Amerike, države celo razmišljajo, da bi z ZDA ustanovile monetarno unijo.
Okrogla miza o Slovencih in plebiscitu
19. 12. 2000 00.00
V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so ob okroglih obletnicah koroškega plebiscita (1920) ter plebiscita o samostojnosti Slovenije (1990) pripravili okroglo mizo o Slovencih in plebiscitu. Pri prvem po mnenju akademika Janka Pleterskega ni šlo za izražanje narodove samoodločbe, ampak je bil, podobno kot sicer plebisciti v tistem obdobju, prej sredstvo mednarodne diplomacije za rešitev spornega vprašanja o meji na dotičnem območju. Je pa na koroškem plebiscitu šlo za vprašanje narodne rešitve, na plebiscitu o samostojnosti Slovenije pa je bila dilema drugačna, meni Pleterski. Dr. Tine Hribar je poudaril, da so se akterji v času osamosvajanja Slovenije namesto za termin referendum odločili za plebiscit prav zato, ker je šlo za "biti ali ne biti naroda", prof. Ivan Kristan pa je poudaril, da je bilo pomembno predvsem vprašanje samoodločbe in državnosti. Prispevke z okrogle mize - sodelovala sta tudi Božo Repe s Filozofske fakultete v Ljubljani in muzejska svetovalka v Muzeju novejše zgodovine Nataša Urbanc - bodo prihodnje leto objavili v posebni publikaciji.
Izid knjige Apokalipsa - razodetje
07. 12. 2000 00.00
Pri založništvu literature DZS je izšla knjiga Franceta Rozmana z zgovornim naslovom Apokalipsa - razodetje s podnaslovom komentar, ki jo je avtor na predstavitvi poimenoval kar knjiga utehe. Delo je prvi komentar s svetopisemsko vsebino v slovenskem jeziku, je dejal urednik Aleš Pogačnik, v katerem ne gre zgolj za komentar, pač pa ima knjiga tudi sporočilno vrednost.
Delovni pogovor o poslovanju z ZRJ
27. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije je danes organizirala delovni pogovor z direktorji slovenskih podjetij, ki že poslujejo in ki želijo poslovati z ZRJ. Na pogovoru sta zunanji minister Peterle ter državni podsekretar na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (MEOR) slovenskim podjetjem predstavila trenutne aktivnost RS na področju vzpostavljanja odnosov z ZRJ.
Direktorji o težavah pri poslovanju z ZRJ
22. 11. 2000 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije (GSZ) je danes pripravila delovni pogovor z direktorji slovenskih podjetij, ki že poslujejo in ki želijo poslovati z ZRJ. Trenutne aktivnosti Slovenije na področju vzpostavljanja odnosov z ZRJ sta predstavila minister za zunanje zadeve Lojze Peterle ter državni podsekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Bojan Škoda, podpredsednica GZS Marta Kos pa je pojasnila, kaj trenutno na tem področju počne GZS.
Clinton v Vietnamu
16. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kot prvi ameriški predsednik 25 let po koncu vietnamske vojne prispel na zgodovinski tridnevni uradni obisk v Vietnam. Obisk ima predvsem naravo zgodovinske misije sprave z Vietnamom, ki naj bi 25 let po ponižujočem umiku ameriških sil iz tedanjega Saigona omogočila, da bosta državi obrnili temno stran zgodovine. V Hanoi je prispela tudi ameriška prva dama Hillary Clinton, ki jo je sprejel namestnik vietnamskega zunanjega ministra Nguyen Dinh Bin.
Vzroki nesreče pri Kaprunu
14. 11. 2000 00.00
Po prvih ugotovitvah strokovnjakov naj bi požar na gorski železnici v predoru pod ledenikom Kitzsteinhorn blizu avstrijskega Kapruna povzročila tehnična napaka, do katere naj bi prišlo še pred vstopom vlaka v predor. Kot je danes v Kaprunu dejal vodja kriminalističnih tehnikov Christian Tisch, so na tirnicah odkrili sledi neke snovi, za katero domnevajo, da je mazivno sredstvo, kar pa morajo potrditi še kemične analize. Po Tischevih besedah so mazivna sredstva običajno vnetljiva. V sobotni nesreči vlaka naj bi po po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi, pri čemer štirih žrtev še vedno niso identificirali. Tisch je še dejal, da naj bi voznik ponesrečenega vlaka vendarle odprl vrata, tako da je precej smučarjev lahko izstopilo iz vlaka, vendar se očitno večini ni uspelo rešiti. Medtem se reševanje trupel iz predora nadaljuje, pri čemer sodeluje približno 100 pripadnikov avstrijske vojske. Močni vetrovi pa otežujejo reševanje s helikopterjem. Reševalcem naj bi po najnovejših podatkih doslej uspelo iz predora rešiti posmrtne ostanke 90 žrtev. 
Nagrade za slovenske inovatorje
13. 11. 2000 00.00
Slovenski inovatorji so se z mednarodne razstave inovacij IENA 2000, ki je med 2. in 5. novembrom potekala v Nürnbergu, vrnili s 15 nagradami, od tega tremi zlatimi ter po šestimi srebnimi in bronastimi. To je natanko sedem odstotkov vseh podeljenih odličij, kar je naše inovatorje tudi po absolutnem številu uvrstilo v sam vrh držav udeleženk, takoj za Nemčijo, Tajvanom in Korejo. Na razstavi inovacij se je med več kot 400 inovatorji oz. inovatorskimi skupinami iz 29 držav predstavljalo 18 slovenskih inovatorjev, so sporočili iz Slovenske poslovne inovacijske mreže (SPIM).
Koreji bosta uvedli skupno valuto
11. 11. 2000 00.00
Južna in Severna Koreja sta se dogovorili, da bosta uvedli skupno denarno enoto, ki pa jo bosta uporabljali kot posebno plačilno sredstvo izključno pri trgovanju med državama. To je povedal namestnik južnokorejskega ministra za gospodarstvo in finance Lee Kyong-Keun ob koncu dvodnevnih pogovorov med predstavniki obeh Korej v Pjongjangu, na katerih so skušali oblikovati dogovor o zaščiti vlaganj in dvojni obdavčitvi. Državi sta obenem izmenjali sezname imen 200 oseb, ločenih med korejsko vojno, za katere načrtujejo srečanje.
Marka ostaja edino plačilno sredstvo?
05. 11. 2000 00.00
Od sredine novembra bo nemška marka ostala edino legalno plačilno sredstvo na ozemlju Črne gore, je za tiskovno agencijo FoNet povedal Dimitrije Vesović, član črnogorskega monetarnega sveta. Približno 70 milijonov dinarjev, kar je 2,3 milijona nemških mark, ki so na žiro računih v Črni Gori, bodo v desetih dneh zamenjali v nemške marke, jugoslovanski dinar pa bodo povsem umaknili iz obtoka. Črna gora je sicer že lani prevzela nadzor nad denarno politiko na svojem ozemlju, ko je imenovala monetarni svet republike in uvedla nemško marko (poleg dinarja) kot vzporedno valuto. Črnogorska skupščina je 31. oktobra sprejela zakon o Centralni banki Črne gore in tako povsem zaokrožila svojo monetarno neodvisnost od Beograda.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Razstava fotografij Dejana Vekića
30. 10. 2000 00.00
V Mali galeriji Cankarjevega doma bo od 2. do 26. novembra odprta razstava fotografij Dejana Vekića pod naslovom Hkrati (At the same Time). Vekićeve fotografije presegajo dokumentarnost in informativnost kot sredstvo umetniškega izraza. Niso le neme priče pojavov oziroma njihov zaustavljeni čas, temveč preraščajo v nenavadne in izvirne kreacije. Ob razstavi je izšel katalog z besedilom višje kustosinje Umetniške galerije Bosne in Hercegovine v Sarajevu Melihe Husedžinović.
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.
Pogovori o varnosti končani
26. 10. 2000 00.00
V Gazi so se danes po dveh urah končali pogovori med predstavniki izraelske vojske in palestinskih varnostnih organov, na katerih naj bi govorili predvsem o načinih, kako zmanjšati napetosti v regiji. O vsebini pogovorov še ni nič znanega. Izraelska vojska pa je sicer napovedala, da naj bi se še danes s palestinskimi kolegi ločeno sestala izraelska poveljnika Jom Tov Samia in Jicak Eitan. Iz Gaze medtem poročajo, da je bil v samomorilskem napadu ubit palestinski napadalec.