stabilizaciji

Veliki vojvoda Luksemburga v Sloveniji
01. 10. 2001 00.00
Na povabilo predsednika republike Milana Kučana je na tridnevni uradni obisk v Slovenijo prispel veliki vojvoda Luksemburga Henri s soprogo, ki ju spremlja številčna delegacija, vključno z luksemburškimi gospodarstveniki.

Nova eksplozija v Skopju
21. 09. 2001 00.00
V makedonski prestolnici je sino vnovič eksplodirala bomba, o manjših napadih albanskih skrajnežev pa poročajo tudi iz okolice Tetova. Nadaljuje se Nujna žetev, pa tudi razprava o ustavnih spremembah v parlamentu.

IMF nakazal Jugoslaviji 65 milijonov dolarjev
21. 09. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) je ZR Jugoslaviji nakazal 65 milijonov dolarjev kot del posojila v višini 259 milijonov dolarjev.

10 let samostojne Makedonije
08. 09. 2001 00.00
Makedonski predsednik Boris Trajkovski je ob današnji 10. obletnici neodvisnosti Makedonije v pogovoru za Radio Skopje napovedal, da bo Varnostnemu svetu ZN predlagal oblikovanje regionalnega protiterorističnega pakta.

195144ukanović sprejel Šukljeta
06. 07. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović in slovenski veleposlanik v ZRJ Borut Šuklje sta se na pogovoru v Podgorici strinjala, da je vsa sporna politična vprašanja v regiji potrebno reševati na demokratičen in odprt način, ker bo le to prispevalo k stabilizaciji območja, so sporočili iz kabineta črnogorskega predsednika.

Sporazum Makedonije z EU
01. 06. 2001 00.00
V veljavo danes stopa začasni sporazum o implementaciji trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki sta ga Evropska unija in Makedonija podpisali aprila letos. Obe strani bosta na ta način takoj začeli izpolnjevati trgovinske obveznosti, ne da bi čakali na dokončno ratifikacijo sporazuma. Slednjega sta Evropski parlament in makedonsko sobranje že ratificirala, čaka pa ga še potrjevanje v nacionalnih parlamentih držav članic.

Granić v Sloveniji
24. 05. 2001 00.00
Na povabilo predsednika komisije državnega zbora za evropske zadeve Lojzeta Peterleta se na obisku v Sloveniji mudi predsednik odbora za evropske integracije hrvaškega sabora Mate Granić. Ko je govoril o odnosih med državama, je nekdanji hrvaški zunanji minister dejal, da bi lahko vsa odprta vprašanja rešili s pogajanji. Mednarodna arbitraža pa naj bi bila le skrajna rešitev.

Slovenske izkušnje zelo koristne
24. 04. 2001 00.00
Slovenske izkušnje pri vključevanje v Evropsko unijo so za Makedonijo, ki se na to pot po nedavnem podpisu sporazuma o stabilizaciji pri pridruževanju s petnajsterico šele podaja, izjemno koristne, je ob koncu dvodnevnega obiska v Ljubljani danes poudaril podpredsednik makedonske vlade Zoran Krstevski. Še posebej jih bo lahko uporabila pri pripravi akcijskega načrta za izvajanje omenjenega sporazuma in nacionalne strategije za vključevanje v EU, je še pojasnil.

Obisk makedonskega javnega tožilca
13. 04. 2001 00.00
Javni tožilec Republike Makedonije Stavre Djikov, ki končuje tridnevni uradni obisk v Sloveniji, se je ločeno srečal s predsednikom vrhovnega sodišča Mitjo Deisingerjem in ministrom za pravosodje Ivanom Bizjakom. Deisinger je makedonskemu gostu predstavil delo, pristojnosti in obremenitve slovenskega vrhovnega sodišča, Bizjak pa je v pogovoru opozoril na pomen sodelovanja v okviru Sveta Evrope in Srednjeevropske pobude, zlasti na področjih organiziranega kriminala, korupcije in trgovanja z ljudmi. Djikov je Deisingerja in Bizjaka seznanil z vlogo in nalogami makedonskega tožilstva ter splošnim političnim položajem v Makedoniji.

Ameriška podpora Makedoniji
12. 04. 2001 00.00
V Skopju poteka sestanek zunanjih ministrov držav jugovzhodne Evrope. Udeleženci razpravljajo o dogodkih na Balkanu po aretaciji Miloševića in o razmerah v Makedoniji. Na srečanju sodelujeta tudi ameriški državni sekretar Collin Powell ter visoki predstavnik Evropske Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Slovenski zunanji minister Rupel se bo v okviru sestanka srečal tudi z jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem.

EU podpisala sporazum z Makedonijo
10. 04. 2001 00.00
Evropska unija je z Makedonijo, kot s prvo balkansko državo, podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. S podpisom novega tipa pridružitvenega sporazuma, ki ga v sklopu prizadevanj za utrjevanje miru in stabilnosti na Balkanu Unija nudi tudi ostalim državam iz regije, je Makedonija formalno, v skladu s preambulo sporazuma, pridobila status "potencialne kandidatke" za članstvo v Uniji.

Rupel čestital Kerimu
10. 04. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob včerajšnjem podpisu sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med Makedonijo in Evropsko unijo čestital makedonskemu kolegu Srdjanu Kerimu. Rupel je v čestitki izrazil prepričanje, da je podpis sporazuma najboljše priznanje Makedoniji za njene dosedanje napore in dosežene rezultate, obenem pa je menil, da sporazum predstavlja dobro osnovo za premagovanje vseh izzivov, s katerimi se sooča Makedonija na svoji poti k sprejemu v družino evropskih držav. Čestitko bo ministru Kerimu predal slovenski veleposlanik v Skopju Mitja Štrukelj.

Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.

Rupel izrazil podporo Makedoniji
21. 03. 2001 00.00
Na srečanju z makedonskim kolegom Srdjanom Kerimom v Skopju je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel izrazil zaskrbljenost Slovenije zaradi "oboroženih napadov na tradicionalno medetnično sožitje v Makedoniji". Ob tem je minister zatrdil, da Slovenija podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Makedonije, obsoja pa uporabo nasilja za doseganje političnih ciljev.

Srbi spoštujejo premirje
15. 03. 2001 00.00
Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović je sporočil, da je jugoslovanska vojska danes umaknila težko orožje z območja Bujanovca, Preševa in Medvedja na jugu Srbije, tako kot to določa sporazum o premirju na jugu Srbije. Sporazum so v ponedeljek podpisali albanski uporniki in srbska vlada pod okriljem zveze NATO, v skladu z njim pa je vojska težko orožje vrnila v vojašnice. Prekinitev ognja, ki na jugu Srbije velja od torka, strani spoštujeta.

Minister Grizold 
14. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold je zaključil uradni obisk v Grčiji, kjer ga je viceadmiral Tomas Katopodis seznanil z grško mornarico in njenimi nalogami v okviru mornariških struktur zveze Nato.

Grizold v Grčiji
12. 03. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold, ki je z delegacijo na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je srečal z grškim predsednikom Konstandinosom Stephanopoulosom, s katerim sta se pogovarjala predvsem o vlogi Slovenije in Grčije pri stabilizaciji razmer v jugovzhodni Evropi. Sogovornika sta pri tem pozornost namenila tudi vlogi zveze Nato pri zagotavljanju varnosti na tem območju, pri čemer sta se pogovarjala tudi o slovenskih ambicijah za članstvo v zvezi Nato.

Šaron sestavil vlado narodne enotnosti
06. 03. 2001 00.00
Ariel Šaron, zmagovalec predčasnih izraelski volitev je mesec dni po izvolitvi parlamentu sporočil, da je sestavil vlado narodne enotnosti in da je pripravljen že jutri priseči kot novi izraelski premier. Šaronova vlada naj bi štela 27 ministrov in bo številčno najmočnejši kabinet v zgodovini Izraela. V vladni koaliciji bo sodelovalo sedem strank, tako da lahko Šaron računa, da bo njegovo vlado podprlo več kot 70 od skupno 120 poslancev v knesetu. Koalicijo sestavljajo poleg Šaronove stranke Likud še Laburistična stranka, ultraortodoksna stranka Šas, stranka ruskih priseljencev nekdanjega izraelskega disidenta Natana Šaranskega, En narod, manjša desničarska stranka in stranka Nov glas, katera ima le eno poslanko, hčerko nekdanjega premiera Jicaka Rabina, katera pa naj bi v novi vladi zasedala mesto namestnice obrambnega ministra.

Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.

Ivanov za razpustitev haaškega sodišča
23. 02. 2001 00.00
Za čimprejšnjo razpustitev Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes zavzel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Po poročanju tiskovne agencije Interfax je svojo odločitev utemeljil z besedami, "da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," in dodal, da bi na tak način "prispevali k stabilizaciji položaja v Jugoslaviji in na Balkanu".

Varnostni svet obsodil napade
31. 01. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je ostro obsodil nasilne napade albanskih upornikov na jugu Srbije. Predsedujoči VS, Singapurec Kishore Mahbubani je tudi zahteval, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja. Po poročilu jugoslovanske vojske je bil v zadnjem napadu ubit njihov vojak, štirje pa so bili ranjeni.

Spopadi na jugu Srbije
24. 01. 2001 00.00
Iz okolice Velikega Trnovca na jugu Srbije so pozno popoldne poročali o streljanju. Oboroženi albanski uporniki so po poročanju beograjskega radia B-92 začeli obstreljevati položaje srbske policije in jugoslovanske vojske. Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković je sporočil, da so albanski uporniki streljali na vojaški tovornjak, ki je prevažal hrano. Po podatkih jugoslovanskega notranjega ministrstva v incidentu ni bil poškodovan noben njihov vojak, ranjena pa naj bi bila dva albanska upornika. Uporniki so streljali tudi na položaje srbskih policistov v vasi Lučane in na cesti med Bujanovcem in Velikim Trnovcem.

Kacin sprejel Sardelića
05. 01. 2001 00.00
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin je sprejel novega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Celestina Sardelića. V središču pogovora so bili predvsem načini reševanja odprtih vprašanj med državama in širitev Evropske unije. Kacin je v pogovoru poudaril, da je za Slovenijo strateško pomembna prioriteta izhod na odprto morje, in sicer teritorialni izhod v mednarodne vode. Ob tem je izrazil razumevanje za interes Hrvaške po ohranitvi meje z Italijo, pa tudi prepričanje, da bosta državi lahko poiskali kompromisno rešitev.

ZRJ in BiH za oživitev sodelovanja
27. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik predsedstva BiH Živko Radišić sta ocenila, da bo izboljšanje odnosov med ZRJ in BiH pripomoglo k stabilizaciji razmer v obeh državah kot tudi v širši regiji. Koštunica in Radišić sta na včerajšnjem polurnem srečanju v Beogradu govorila o dvostranskih odnosih, uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma ter vzpostavitvi posebnih odnosov med ZRJ in Republiko srbsko.

Potočnik jutri v Zagreb
28. 11. 2000 00.00
Vodja slovenskih pogajalcev z EU Janez Potočnik bo, na hrvaško vabilo, jutri na delovnem obisku v Zagrebu. Kot so sporočili iz ožje pogajalske skupine, se bo med drugim sestal s hrvaškim ministrom za evropske integracije Ivanom Jakovčićem in glavnim hrvaškim pogajalcem za sporazum o stabilizaciji in pridruževanju Nevenom Mimico.

JV Evropa na poti v Evropo
24. 11. 2000 00.00
Pet držav zahodnega Balkana je nepovratno na poti v Evropo , je bila ugotovitev predsednika Evropske komisije Romana Prodija na sklepni novinarski konferenci vrha držav EU in zahodnega Balkana. Poudaril je, da pomeni parafirani sporazum z Makedonijo in začetek pogajanj o tem sporazumu s Hrvaško konkretno sporočilo ostalim trem državam regije - BiH, Albaniji ter ZRJ, katerim želi unija pomagati čimprej priti do tega cilja.

Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.

Zasedanje ministrov EU
20. 11. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju na splošno podprli pred kratkim izdelano širitveno strategijo, v kateri je Evropska komisija predvidela, da se bodo pristopna pogajanja z najbolj pripravljenimi kandidatkami za članstvo končala v letu 2002. Datuma petnajsterica sicer ni vzela za zavezujočega, unija pa bo v pristopu fleksibilna. Tako je po zasedanju opozoril predsedujoči ministrskemu svetu, vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine.

Koštunica v Evropskem parlamentu
16. 11. 2000 00.00
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je včerajšnji obisk Evropskega parlamenta izkoristil, da je izpostavil nujnost, da se Jugoslavija priključi EU. Izjavil je, da je vključevanje v evropske integracije zunanjepolitični cilj ZRJ, pred tem pa potrebuje pomoč, da obnovi uničeno gospodarstvo. Da so vrata EU odprta tudi za ZRJ, če bo država nadaljevala po poti demokracije in izvajala potrebne reforme, je potrdila tudi predsednica parlamenta Nicole Fontaine. Koštunica je tudi izrazil željo, da bi ZRJ z EU kar najhitreje podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Integracija ima kljub vsemu mnoge zadržke , predvsem ki se tičejo odgovornosti posameznikov, predvsem Miloševića, za vojne zločine. Koštunica je ponovil zagotovilo, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sprejema kot svojo mednarodno dolžnost. Vendar je ob tem dodal, da je Milošević za zločine odgovoren najprej najprej pred srbskim narodom.

Srečanje Peterleta in Solane
09. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki je na obisku v Sloveniji, se je zjutraj sestal z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Govorila sta o razmerah v JV Evropi ter o pripravah na vrh EU in zahodnega Balkana v Zagrebu. Kot je povedal minister Peterle, naj bi Slovenija še danes prejela uradno vabilo na vrh, ki bo 24. novembra v Zagrebu.