stabilnost
Tuji časniki o novi izraelski vladi
08. 03. 2001 00.00
Italijanski dnevnik La Repubblica v današnji izdaji piše o novi izraelski vladi, in ob tem poudarja, da je Šaron lahko ponosen na sedanji rezultat, v nasprotju s tem francoski Le Figaro meni, da je Izrael pred novim valom nasilja. Podobnega mnenja je tudi avstrijski Kurier, ki napoveduje, da na Bližnjem vzhodu ne bo nobenih mirovnih pogajanj, dokler bo vlado vodil Ariel Šaron.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
Grizold na Hrvaškem
05. 03. 2001 00.00
Slovenskega ministra za obrambo Antona Grizolda, ki je danes začel dvodnevni uradni obisk na Hrvaškem - to je sicer njegov prvi uradni obisk tuje države -, je dopoldne najprej sprejel gostitelj, hrvaški obrambni minister Jozo Radoš. Poleg dvostranskega sodelovanja na vojaško-obrambnem področju sta bili glavni temi pogovorov med delegacijama obeh ministrstev skupna evropska varnostna in obrambna politika ter varnostno-političen položaj v jugovzhodni Evropi. Popoldne se je slovenski obrambni minister ločeno pogovarjal s predsednico saborskega odbora za notranjo politiko in nacionalno varnost Djurdjo Adlešić ter namestnikom predsednika vlade Goranom Granićem. Zatem je Grizolda sprejel še predsednik države Stjepan Mesić, s katerim sta v "izjemno prijateljskem vzdušju" ocenila odnose med sosednjima državama.
Skupne patrulje na mejah
05. 03. 2001 00.00
Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) danes poroča, da so notranji ministri Nemčije, Italije in Slovenije, Otto Schily, Enzo Bianco in Rado Bohinc minuli konec tedna na Brdu pri Kranju podpisali sporazum o oblikovanje mešanih policijskih patrulj na slovensko-italijanski meji. Po pisanju FAZ naj bi skupne patrulje, sestavljene iz uniformiranih policistov in uradnikov v civilu, zajezile tihotapljenje ljudi prek 260- kilometrske meje med Slovenijo in Italijo. Kot piše FAZ, v Ljubljani radi slišijo, da je Slovenija dejavnik stabilnosti za JV Evropo. Tako se je izrazil tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki se je mudil v Sloveniji dan pred obiskom nemškega notranjega ministra Otta Schilyja.
Američani podprli makedonsko vlado
02. 03. 2001 00.00
Ameriška administracija je včeraj izrazila podporo makedonski vladi, kritizirala pa skrajneže, ki so odgovorni za nemire v vasi Tanuševci ob meji s Kosovom. "ZDA obsojajo tovrstno nasilje skrajnežev, ki skušajo ogroziti stabilnost Makedonije, Kosova in celotnega območja," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher. Dodal je, da Washington podpira zmeren odgovor makedonske vlade in da bo storil vse, kar je v njihovi moči, da bo skupaj z zvezo NATO pomagala Skopju pri nadzoru razmer. Na makedonsko-jugoslovanski meji zadnje dni prihaja do incidentov in obstreljevanj s strani albanskih skrajnežev.
Joschka Fischer v Sloveniji
01. 03. 2001 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki se danes mudi v Sloveniji na nekajurnem delovnem obisku, je na skupni novinarski konferenci s slovenskim kolegom Dimitrijem Ruplom v Ljubljani poudaril, da je Slovenija pomemben partner v regiji in dejavnik, ki "lahko stabilnost tudi izvaža". Na pogovorih nemškega zunanjega ministra 
Putin nadaljuje obisk v Južni Koreji
27. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin danes nadaljuje obisk v Južni Koreji, kje se je danes sestal s tamkajšnjim predsednikom Kim Dae Jungom. Gre za prvi obisk kakega ruskega voditelja v tej državi v zadnjih devetih letih. Po pogovorih je Jung izpostavil ruska prizadevanja za mir in stabilnost na korejskem polotoku. Po besedah ruskega predsednika se odnosi med državama, odkar sta pred desetimi leti navezali diplomatske stike, dobro razvijajo.
Na kosovsko-makedonski meji noč minila mirno
27. 02. 2001 00.00
Na kosovsko-makedonski meji je noč na torek minila mirno, potem ko je blizu vasi Tanuševci v ponedeljek popoldne prišlo do večurnega streljanja med oboroženimi Albanci in makedonskimi varnostnimi silami. Kot je danes izvedela srbska tiskovna agencija Tanjug pri pristojnih makedonskih ministrstvih, so se oboroženi Albanci umaknili v notranjost Kosova, v smeri proti vasi Debelde.
Zasedanje ministrov EU v Bruslju
26. 02. 2001 00.00
Na črni listi, ki je prej zajemala več kot 600 nezaželenih Jugoslovanov, jih zdaj ostaja le še trinajst z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem na čelu.
195144ukanović na obisku v Belgiji
26. 02. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović, ki je danes začel dvodnevni obisk v Belgiji, je v govoru v Centru za študije evropske politike v Bruslju menil, da bi morale ZDA in Evropska unija podpreti neodvisnost Črne gore, saj naj bi to prispevalo k stabilnosti na Balkanu.
Fischer na obisku v Washingtonu
22. 02. 2001 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je drugi dan obiska v ZDA izrazil zadovoljstvo nad uspešnimi pogovori z ameriškim kolegom Colinom Powellom, od katerega je dobil zagotovilo, da se ZDA ne bodo enostransko umaknile z Balkana. Fischer se je pogovarjal še s trgovinskim predstavnikom ZDA Robertom Zoellickom.
Rusija in Kitajska proti protiraketnemu ščitu
20. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom znova izrazil nasprotovanje Moskve širitvi Severnoatlantskega zavezništva na Vzhod, predlagal pa je tudi oblikovanje evropskega sistema protiraketne obrambe, ki bi bil nekakšna konkurenca ameriškemu protiraketnemu ščitu. Robertson pa je dejal, da mora biti prednostna naloga zveze NATO in Rusije izgradnja odnosa, ki bo temeljilo na zaupanju in odprtosti in bo odporno na krize. Putin je poudaril, da širitve zveze NATO proti ruskim mejam ni mogoče videti drugače kot grožnjo Rusiji. Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov pa je po srečanju z Robertsonom širitev zveze NATO celo primerjal s Hitlerjevo priključitvijo Avstrije Nemčiji leta 1938.
EU poziva Šarona
16. 02. 2001 00.00
Evropska komisija je izraelskega premiera Ariela Šarona pozvala, naj ponovno odpre meje s palestinskimi avtonomnimi območji in mirovna pogajanja s Palestinci nadaljuje na podlagi dosedanjih dogovorov izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj.
Stabilnost je strateški interes Slovenije
12. 02. 2001 00.00
Trajni mir v Jugovzhodni Evropi kot tudi politična in gospodarska stabilnost te regije sta ključnega pomena za Slovenijo, saj sta od njih odvisni tudi njena nacionalna varnost in gospodarski razvoj, je poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel danes na Brdu pri Kranju, kjer poteka srečanje vodij delovnih skupin prvega delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo. Slovenija bo popoldne od Romunije za šest mesecev uradno prevzela sopredsedovanje delovnemu omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Milošević kritizira Haag
03. 02. 2001 00.00
V pogovoru za italijanski časnik La Stampa je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević potrdil, da se ne bo pojavil pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, saj meni, da gre za "nemoralno in nelegalno institucijo".
195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.
Denarni cilj BS lani dosežen
31. 01. 2001 00.00
Svet Banke Slovenije je včerajšnji seji obravnaval oceno doseganja bližnjega denarnega cilja BS za leto 2000 in sprejel bližnji denarni cilj za leto 2001. Dejanska gibanja kažejo, da se je najširši denarni agregat - M3 - v letu 2000 povečal za 292 milijard tolarjev oziroma 16,3 odstotka in je tako v zgornji polovici koridorja postavljenega bližnjega cilja za lani, ki je predvideval 12- do 18-odstotno stopnjo rasti. Ob skrbi za stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja doma in na tujem ter ob upoštevanju predpostavk, da bo realna letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) štiriodstotna, primanjkljaj vladnega sektorja 1,3 odstotka BDP, obseg javnofinančnih odhodkov 42,8 odstotka BDP, realna letna rast neto plač pa 2,5-odstotna, je bližnji cilj denarne politike BS za leto 2001 letna rast denarnega agregata M3 v razponu med 11 in 17 odstotki.
Zasedanje srbske skupščine
25. 01. 2001 00.00
Z več kot enourno zamudo se je dopoldne začelo drugo izredno zasedanje srbske skupščine, ki ima eno samo točko dnevnega reda - potrditev vlade mandatarja Zorana 195144inđića. Nova vlada naj bi imela sedem podpredsednikov in 17 ministrskih resorjev. Predsednik Demokratske stranke (DS) in neformalni vodja Demokratične opozicije Srbije (DOS) 195144inđić je poslancem predstavil program in sestavo svojega kabineta.
Kučan o rešitvi vprašanj s Hrvaško
18. 01. 2001 00.00
Predsednik Kučan je danes sprejel predsednika hrvaškega sabora Zlatka Tomčića, ki se s parlamentarno delegacijo mudi na enodnevnem obisku v Ljubljani. Hrvaški parlamentarci so se poleg obiska pri predsedniku Kučanu udeležili še srečanja s slovenskimi kolegi in s premierom Janezom Drnovškom. Obisk je bil predvsem vljudnosten, za edino zanimivost pa je poskrbel predsednik hrvaškega parlamenta, ki je odprl vprašanje statusa hrvaške manjšine v Sloveniji.
Problem ilegalcev se stopnjuje
18. 01. 2001 00.00
V Slovenijo je v letu 2000 vstopilo skoraj 35.000 tujcev brez ustreznih dokumentov, kar je 91 odstotno povečanje ilegalnih prehodov meje. Ministrstvo za notranje zadeve bo zato še dodatno poostrilo nadzor na naši jugovzhodni meji. Za delno rešitev prostorske stiske prebivalcev prehodnega doma v Šiški pa bo vlada namenila 18,5 milijona slovenskih tolarjev.
Kacin sprejel iranskega predstavnika
17. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jelko Kacin je danes sprejel iranskega veleposlanika s sedežem na Dunaju Rahima Poura, ki je akreditiran tudi za Slovenijo, in generalnega direktorja za severno in srednjo Evropo na iranskem zunanjem ministrstvu Mohameda Reza Bagherija, so sporočili iz državnega zbora. "Islamska republika Iran je za nas pomemben politični in gospodarski partner," je ob tem poudaril Kacin. Iranu je tudi izrazil priznanje za demokratične spremembe, ki jih je ta država dosegla po mirni poti in se s tem ponovno odprla svetu. Kacin je še poudaril, da je Iran pomemben dejavnik stabilnosti v svoji regiji in da s tem zagotavlja tudi širšo stabilnost.
Okrogla miza o prihodnosti Skupine Telekom
12. 01. 2001 00.00
V prostorih GZS je potekala okrogla miza z naslovom Skupina Telekom: včeraj, danes, jutri, udeležili pa so se je predstavniki Telekoma, vlade, gospodarstva in univerze. Ugotovljeno je bilo, da se razvitost informacijske in telekomunikacijske infrastrukture v Sloveniji že približuje ravni razvitih evropskih držav, dodatno spodbudo pa naj bi prinesla tudi liberalizacija tržišča in vstop konkurence na slovenski telekomunikacijski trg. Skupina Telekom je na to po besedah večine udeležencev tako tehnološko kot organizacijsko dobro pripravljena, s privatizacijo pa ne gre hiteti, vsaj ne pred spremembo obstoječih cenovnih razmerij v fiksni telefoniji, ki so zaenkrat še pod vladnim nadzorom. Tako vodstvo skupine Telekom, državni sekretar za telekomunikacije Tomaž Kalin pa je pojasnil, da bo vlada že 11. 1. obravnavala predlog novega zakona o telekomunikacijah, ki bo določil pravila igre na liberaliziranem trgu. Najkasneje v treh mesecih po sprejetju zakona, ki naj bi bil sprejet najkasneje februarja, bo ustanovljena agencija za telekomunikacije, katere direktorja in namestnika naj bi, kot predvideva zakonski predlog, imenovala vlada.
Stolp v Pisi bodo odprli za javnost
04. 01. 2001 00.00
Junija bodo po enajstih letih spet svečano odprli znameniti poševni stolp v Pisi, na slovesnosti pa bo med drugim nastopil tudi italijanski tenorist Andrea Bocelli, ki naj bi zapel Verdijev Rekviem. Od 17. junija bo ena največjih italijanskih znamenitosti vnovič odprta za javnost, potem ko so več kot desetletje na stolpu opravljali obnovitvena dela, s katerimi naj bi med drugim zagotovili tudi njegovo manjše nagibanje v prihodnosti. Nagib stolpa se je po besedah predstavnika upraviteljev Pierfrancesca Pacinija v zadnjem desetletju zmanjšal za 35 centimetrov. Ko so se dela začela, je bil stolp nagnjen za šest stopinj, sedaj pa je nagib skoraj povsem enak kot pred 300 leti.
Jelcin obiskal Putina
31. 12. 2000 00.00
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin je natanko leto dni po tem, ko je na Silvestrovo svet presenetil z izjavo o svojem odstopu, v Kremlju obiskal svojega naslednika Vladimirja Putina. Po klepetu se je Jelcin sprehodil po kremeljskih sobanah, najdlje pa se je Jelcin zadržal v svoji nekdanji delovni sobi.
Srbi blokirali cesto Niš-Skopje
14. 12. 2000 00.00
Na jugu Srbije je kakih 3000 Srbov blokiralo glavno cesto Niš-Skopje in zahtevalo "pregon albanskih separatistov", ki nadzorujejo več vasi ob administrativni meji s Kosovom. Zahtevali so tudi ponovno odprtje ceste Bujanovac-Gnjilane, ki vodi do srbskih enklav na Kosovu. Nove oblasti Bujanovca, ki prihajajo iz vrst Demokratične opozicije Srbije (DOS), pri protestu niso sodelovale. Protestniki so zahtevali, da novo jugoslovansko vodstvo dosledno spoštuje resolucijo ZN 1244 o Kosovu in kot prednostno nalogo sprejme rešitev kosovskega vprašanja. Zahtevali so tudi srečanje z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, cestnih zapor pa ne nameravajo umakniti, dokler njihovih zahtev ne bodo uresničili. Zagrozili so tudi, da bodo zaprli tudi železniško progo proti Skopju. Član predsedstva Demokratske stranke Čedomir Jovanović je včeraj izjavil, da naj bi po njegovih informacijah albanski teroristi že pripravljali nov napad na območju občin Bujanovac in Preševo. To naj bi se zgodilo med volitvami 20. in 30. decembra. V zvezi s tem se je Zoran 195144inđić že pogovarjal s premierom Makedonije, predstavniki oblasti v Bolgariji in Grčiji ter s koordinatorjem Pakta za stabilnost Jugovzhodne Evrope, Bodom Hombachom. Po podatkih NATO se na območju nahaja „
Svilanović pri Drnovšku
09. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je danes sprejel jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića. Sogovornika sta pozdravila podpis sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama, ki ga je dopoldne s Svilanovićem podpisal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.
Bančniki v Čatežu končali posvet
27. 11. 2000 00.00
V organizaciji Združenja bank Slovenije se je v Čatežu končalo dvodnevno tradicionalno strokovno srečanje slovenskih bančnikov. Strokovnjaki so prvi dan srečanja spregovorili o vlogi bank kot finančnih posrednikih v majhni državi, o konkurenčnosti in učinkovitosti slovenskih bank, dotaknili pa so se tudi njihovih mednarodnih ratingov. V današnji razpravi so predstavili kreditiranje gospodarstva iz domačih in tujih virov v luči nadaljnjega sproščanja pretoka kapitala, pomembnost elektronskega poslovanja za banke ter vlogo bank v novi ekonomiji. Zbrane je včeraj nagovoril tudi guverner Banke Slovenije France Arhar, ki je znova izpostavil pomen prizadevanj osrednje banke za stabilnost domače valute in zaupanje vanjo.
Koštunica povabil Rugovo k dialogu
25. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je pisal voditelju kosovskih Albancev Ibrahimu Rugovi in ga pozval k dialogu o rešitvi kosovskega vprašanja.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.