stal
Ford: Drag prehod v novo tisočletje
20. 10. 1998 07.51
Po podatkih ameriškega avtomobilskega koncerna Ford bo omenjeno družbo prehod v novo tisočletje stal 375 milijonov dolarjev. Toliko bo namreč družba v prihodnjih letih namenila za nakup nove informacijske tehnologije, ki bodo omogočale tudi letnico 2000. Družba navaja, da bodo letno v ta namen porabili 10 odstotkov svojega proračuna, namenjenega za informacijske posodobitve. Poceni ne bo tudi prilagoditev na evro, sporočajo iz Forda, kjer nameravajo do novega leta svoje cene in celotni plačilni promet prilagoditi novi evropski valuti. Do leta 2003 naj bi družba za prilagoditev evru porabila prek 50 milijonov dolarjev.
Hollywood si želi vrniti nekdanji blišč
15. 10. 1998 09.59
Ob flamenku, konfetih in glasbi orkestra Art deco so minuli teden v Los Angelesu začeli graditi nov kompleks, v katerem bo leta 2001 potekala slovesna podelitev ameriške filmske nagrade oskar, temu delu Hollywooda pa naj bi vrnil tudi nekdanji blišč.
V Nemčiji poskusno črne skrinjice v avtomobilih
30. 09. 1998 08.25
Podobno kot v letalih naj bi poslej tudi v avtomobilih imeli črne skrinjice. V Nemčiji bodo tako v šestih zveznih deželah v nekatere avtomobile poskusno namestili omenjene naprave, velike kot avtoradio. Podobno kot pri letalih naj bi avtomobilske črne skrinjice beležile podatke o vožnji, na njih pa naj bi se ohranilo zadnjih 30 sekund pred ter prvih 15 sekund po nesreči. Celoten poskusni projekt je stal 2,2 milijona mark, razen Nemčije pa naj bi sodelovali še Avstrija in Nizozemska. V omenjenem poskusu, ki naj bi trajal 18 mesecev sodeluje 1600 voznikov, starih od 18 do 25 let - polovica med njimi bo uporabljala črno skrinjico, druga polovica pa je izbrana kot kontrolna skupina. Strokovnjaki si od omenjene akcije obetajo, da bodo lahko podrobno raziskali vzroke prometnih nesreč.
Madžarska podprla kandidaturo za nogometno EP
26. 09. 1998 10.17
Madžarska vlada je podprla skupno kandidaturo z Avstrijo za evropsko nogometno prvenstvo leta 2004. Časnik Nemzeti Sport je poročal, da bo projekt davkoplačevalce stal med 70 in 85 milijonov dolarjev.
Honda predstavila novega roadstera
26. 09. 1998 10.12
Japonski avtomobilski proizvajalec Honda je predstavil prototip svojega novega športnega vozila roadster, ki naj bi na trg prišel v naslednjih petih letih, predstavljal pa naj bi konkurenco ostalim proizvajalcem športnih vozil. Omenjeni avtomobil naj bi po prvih ocenah stal med 37.000 in 49.000 mark, kar po mnenju predstavnikov podjetja predstavlja dovolj nizko ceno, da se bodo lahko spustili v konkurenčni boj. Kot sporočajo iz podjetja, bo novi roadster 4,11 metra dolg in 1,75 metra širok, ''krasil'' pa ga bo dvolitrski štiricilindrični motor z 240 konjskimi močmi.
Viagra od jutri v avstrijskih lekarnah
23. 09. 1998 17.12
V avstrijskih lekarnah bodo od jutri na voljo razvpita modra tabletka za izboljšanje moške potence viagra.
Silikonska dolina v Singapurju
17. 09. 1998 09.17
Singapur načrtuje razvoj znanstvenega parka, ki bo stal 2,9 milijarde dolarjev. V njem naj bi svoj prostor našle visoka tehnologija, izobraževalne ustanove ter razvojno-raziskovalni inštituti. Kot je zapisal časnik Straits Times, bodo park, ki bo singapurska različica silikonske doline, zgradili na zahodni obali otoka, obsegal pa bo 810 hektarov. Imel bo lastno notranjo transportno omrežje, v njem pa bo delalo 200.000 ljudi. Namestnik ministrskega predsednika Tony Tan je na predstavitvi povedal, da bo visoko tehnološko opremljeno gospodarsko okolje prispevalo novo razsežnost k naslednji fazi gospodarskega razvoja. Relativno visoki stroški za plače in drugi gospodarski stroški so namreč vlado mestne državice prisilili, da podpre razvoj visoke tehnologije, storitve in infrastrukturo. Oblasti upajo, da bodo prehiteli tekmece, ki nudijo cenejšo proizvodnjo in osnovne storitve. Zaradi trenutne gospodarske krize je razvoj novih gospodarskih aktivnosti in novih trgov, ki bodo Singapurju omogočili obdržati položaj glavnega proizvajalca za multinacionalne korporacije in regijskega središča za storitve, nujen, je povedal Tan.
K ljubemu v zapor - kar z rešilcem
08. 09. 1998 07.39
Loretta Fuller je bila obupana in si je silno želela obiskati ljubljenega moža v zaporu, a kaj, ko ni imela prevoza. Tako je skočila v rešilni avto, ki je stal pred urgenco, in se odpeljala v 12 kilometrov oddaljeni zapor. Tu pa so jo, podobno kot soproga, zaprli, je sporočila policija. Da je lahko spet prišla na svobodo, je morala Fullerjeva - obtožena velike tatvine - plačati 3.000 dolarjev varščine.
V Parizu nov Muzej umetnosti in civilizacije
15. 07. 1998 15.34
V Parizu, natančneje v bližini Eiffelovega stolpa, naj bi leta 2004 odprli nov Muzej umetnosti in civilizacije, posvečen predvsem umetnosti prvotnih ljudstev v Afriki, Aziji, Oceaniji in Ameriki. Omenjeni kraj muzeja v prostorih ob Seni, v katerih so bile zdaj na ogled začasne razstave, je predlagal francoski predsednik Jacques Chirac osebno, najprej pa so ga nameravali urediti v Pomorskem muzeju na trgu Trocadero. Jeseni bo izšel mednarodni razpis za arhitekturno ureditev muzeja, izbran arhitekt pa naj bi bil znan v začetku prihodnjega leta. Projekt ureditve prek 35.000 kvadratnih metrov površine in 7500 kvadratnih metrov vrta naj bi po napovedih stal dobro milijardo frankov (185 milijonov dolarjev). V novem muzeju bo zbranih približno 420.000 primerkov iz zbirk seadnjega Muzeja umetnosti Afrike in Oceanije, vključeval pa bo tudi etnološke laboratorije sedanjega Muzeja o človeku.
Lekov regijsko poslovno proizvodni center v Makedoniji
13. 07. 1998 17.13
Makedonska vladna delegacija pod vodstvom premiera Branka Crvenkovskega bo jutri v okviru dvodnevnega uradnega obiska v Sloveniji obiskala tudi farmacevtsko tovarno Lek. V tovarni, ki je ena največjih slovenskih izvoznic v Makedonijo, bosta goste sprejela predsednik Lekove uprave Andro Ocvirk, pa tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk.
Nizozemska - Hrvaška 1:2 (1:2)
11. 07. 1998 10.49
Hrvaški nogometaši so s taktično zrelo predstavo v premiernem nastopu na SP zasluženo osvojili bronasto odličje.
Slika Maxa Ernsta nova pridobitev muzeja v Saarbruecknu
23. 06. 1998 14.29
Nova pridobitev zbirke Posarskega muzeja v Saarbruecknu je surrealistična slika Maxa Ernsta z naslovom Foret et soleil (Gozd in sonce). Slika, ki so jo razstavili na razstavi Zvezdne ure v deželni galeriji v Stuttgartu, sodi v cikel Gozdov, ki ga je Max Ernst v glavnem ustvaril v 20. letih. Kot so sporočili iz Posarskega muzeja, je sliko, katere nakup je stal 1,5 milijona mark, muzeju včeraj predal generalni sekretar deželne kulturne ustanove Klaus Maurice.
Maribor Teatanic - SCT Olimpija 4:4 (1:3)
17. 05. 1998 10.05
Mariborčani že dolgo niso videli tako razburljive tekme kot tokrat na pravem slovenskem derbiju. Ne samo, da so bili presenečeni nad izredno dobro igro Ljubljančanov, temveč so videli celo osem lepih zadetkov, ki so bili skoraj vsi plod lepih kombinacij in strelov. Gostitelji so začeli tekmo sila ofenzivno in goste potisnili povsem v obrambo, slednji pa so bili zelo nevarni v protinapadih. Tako so si zmajčki v 11. in 21. minuti prvi priigrali lepi priložnosti, obakrat pa je bil Ekmečič brez sreče, saj so domači reševali svojo mrežo po dokaj srečnem naključju. Toda v 23. minuti se je domača mreža prvič zatresla, ko je Kujevič z lepim strelom s 25 metrov presentil slabo postavljenega vratarja Murka, ki je stal predaleč od vrat. Ljubljanski navijači so ta trenutek izkoristili za svoje veselje, na igrišče so zmetali ničkoliko gorečih bakel in tekma je bila za nekaj minut prekinjena. V nadaljevanju so vijoličasti izenačili, ko je Milinovič v 37. minuti podal nizko žogo pred vrata Pejkoviča, Filipovič pa jo je že v zraku lepo ujel in streljal v levi spodnji kot. Veselje domačih navijačev se še ni poleglo, ko so znova doživeli hladen tuš. Bloudek, eden boljših igralcev Zmajčkov, je kot za šalo preigraval na levi strani in podal pred gol, kjer je bil Kitič, ki je z glavo streljal v levi spodnji kot, žoga pa je zadela vratnico in se odbila v mrežo. Ko so vsi pričakovali, da bo sodnik Bohinc označil konec prvega polčasa, so gostje še enkrat zatresli mrežo. Ekmečič se je z roba kazenskega prostora odločil za strel in z visoko žogo ukanil Murka.
Ameriški arhitekt načrtuje spomenik princesi Diani v Parizu
15. 05. 1998 08.33
Če naj bi vse potekalo po načrtih newyorškega arhitekta Gaetana Pesceja, bo v Parizu stal spomenik, posvečen spominu na princeso Diano. Kot je zapisal časnik Le Figaro, naj bi spomenik slavnostno odkrili ob prvi obletnici smrtne nesreče 31. avgusta. Arhitekt načrtuje steber iz umetne smole v parku nad cestnim predorom Alma, kjer sta se smrtno ponesrečila Diana in njen prijatelj Dodi al Fayed. Steber naj bi predstavljal podaljšek 13. opornika v predoru, v katerega je tedaj trčil mercedes.
Ariane 44P utirila egiptovski Nilesat 101 in japonski BSat 1b
29. 04. 1998 09.57
Davi ob 0.53 po srednjeevropskem času so v Gvajanskem vesoljskem centru (CSG) v Južni Ameriki izstrelili 108. evropsko nosilno raketo vrste ariane. Ariane 44P je 21 minut po izstrelitvi v orbito prehoda na geostacionarno tirnico utirila prvi egiptovski in hkrati prvi afriški umetni satelit Nilesat 101, pet minut kasneje pa še japonski satelit BSat 1b. Nilesat 101 ima maso 1.840 kg in je vreden 158 milijonov dolarjev. V geostacionarni orbiti bo za vrsto afriških in azijskih držav od Maroka do Perzijskega zaliva prenašal televizijske programe. Satelit je izdelala britansko-francoska družba Matra Marconi Space. BSat 1b ima maso 1.230 kg in je stal 130 milijonov dolarjev. V geostacionarni tirnici bo približno 10 milijonov japonskih gospodinjstev oskrboval s televizijskimi programi. Satelit je izdelala kalifornijska družba Hughes Space & Communications. Gre za že 12. japonski satelit utirjen z raketo ariane. Davišnja izstrelitev ariane, četrta od 12 načrtovanih za letos, je bila 36. uspešna zaporedna izstrelitev ariane 4 doslej.
Hitri vlak med Pekingom in Šanghajem
03. 04. 1998 10.21
Železnico hitrega vlaka med 1.300 kilometrov oddaljenima Pekingom in Šanghajem naj bi začeli graditi leta 2000, je sporočilo kitajsko ministrstvo za železnice.
Ukradli najstarejšega pekinškega kamnitega Budo
02. 04. 1998 08.34
Iz kitajske vasi so ukradli najstarejši kamniti kip Bude na širnem območju Pekinga, ki je tam stal 1500 let, poroča agencija Associated Press. Tatovi so poldrugi meter visok kip Bude na kovinskih ceveh odvlekli iz kamnite hiše v vasi Dongerižing. Odličen primerek kiparstva izpred poldrugega tisočletja je dolga leta čuval vaščan Jao, piše časnik People Daily.
V Španiji enakopravno pri določanju vrstnega reda imen
26. 03. 1998 09.52
V Španiji naj bi pri določanju družinskega imena v prihodnje med moškimi in ženskami vladala enakopravnost. To pomeni, da bodo starši odločali o tem, ali bo njihov otrok na prvem mestu nosil očetov ali mamin priimek. Poslanci vseh strank v parlamentu so predlog zakona o imenih sprejeli skoraj enoglasno. Do sedaj je v Španiji priimek očeta avtomatsko stal na prvem mestu, materin pa na drugem. Španski otroci so lahko šele s polnoletnostjo sami odločali o vrstnem redu njihovih priimkov in ga tudi po želji spreminjali. Nerazrešeno je ostalo vprašanje, kaj storiti, če se starši ne morejo zediniti o vrstnem redu priimkov.
Titanik zaslužil rekordno milijardo dolarjev
04. 03. 1998 16.19
Film Titanik kanadskega režiserja Jamesa Camerona je kot prvi film v zgodovini prebil magično mejo milijardo dolarjev zaslužka širom sveta, so sporočili iz producentske hiše The 20th Century Fox.
Cena Opecove nafte znova padla
03. 03. 1998 09.10
Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) se je znova pocenila. Kot so sporočili s sedeža Opeca na Dunaju, je cena sodčka nafte (159 litrov) minuli teden znašala 12,73 dolarja. Teden poprej je bilo treba za sodček črnega zlata odšteti 13,27 dolarja. Februarja je bilo treba v povprečju odšteti 13,46 dolarja za sodček, medtem ko je v enakem obdobju lani stal kar 18,68 dolarja. Opec si prizadeva, da bi se cena ustalila pri 21 dolarjih za sodček.
Titanic podira rekorde
26. 02. 1998 08.49
Film režiserja Jamesa Camerona Titanic podira rekrode. S prodajo vstopnic za film so zaslužili že 916 milijonov dolarjev in tako presegli dosedanji rekord, ki ga je imel Spielbergov Jurski park. S prodajo vstopnic za slednjega so zaslužili 913 milijonov dolarjev. Titanic je bil sicer tudi najdražji film v zgodovini, saj je stal več kot 200 milijonov dolarjev.
Zloženka Koliko nas bo stal kredit
08. 02. 1998 10.26
Koliko nas bo stal kredit je naslov zloženke, ki jo je izdalo Združenje bank Slovenije. Zloženka je namenjena občanom, v njej pa bančno združenje skuša na enostaven in razumljiv način predstaviti način izračuna anuitet za posojila ter razliko med obema načinoma izračuna anuitet.
Prispevek Budimpešte za Wallenbergov spomenik v New Yorku
20. 01. 1998 08.30
Mestni svet v Budimpešti bo prispeval 10.000 kamnov, s katerimi bodo postavili temelje za spomenik Raoula Wallenberga, ki bo stal v New Yorku, so sporočili člani mestnega sveta. Vsak kamen tehta približno 50 ton, nekoč pa so bile z njimi tlakovane ulice budimpeštanskega geta. Kamne bodo iz Budimpešte najprej prepeljali na Švedsko, od koder jih bodo poslali v ZDA hkrati z drugimi deli spomenika.
Spor s Slovaško bo Madžarsko stal milijardo dolarjev
19. 01. 1998 10.11
Rešitev spora s Slovaško glede jezu na Donavi bo Madžarsko finančnega ministrstva stal najmanj milijardo dolarjev, in sicer ne glede na to, če bosta državi o tem vprašanju dosegli sporazum ali ne. Mednarodno sodišče v Haagu je septembra lani razsodilo, da sta obe strani prekršili sporazum iz leta 1997 o izkoriščanju vodnega potenciala Donava. Madžarska je po mnenju sodišča sporazum tako kršila s tem, da se je enostransko umaknila iz projekta, Slovaška pa zato, ker je projekt nadaljevala in samovoljno spremenila tok reke v delu, ki razmejuje obe državi. Haaško sodišče je državama tudi naložilo, da nadaljujeta pogovore in dosežeta cilje, ki sta si jih zastavili v izvirnem sporazumu, kot tudi, da skupno izkoriščata jez. V zadnjem krogu pogovorov, ki je minuli teden potekal v Bratislavi, je bil dosežen precejšen napredek, po ocenah madžarskega finančnega ministrstva pa bi sporazum lahko dosegli do 25. marca letos, kot je določilo tudi haaško sodišče. Projekt skupnega izkoriščanja hidroenergije Donave sta Madžarska in Slovaška sklenili 1997. Pod pritiskom okoljevarstvenih organizacij je Madžarska dela na svojem delu jezu ustavila leta 1989, iz projekta pa se je umaknila po padcu komunistične oblasti leta 1992.
Hujšanje v lotosovem položaju
11. 01. 1998 09.04
Nek močnejši Britanec, ki se je naveličal svojega bremena maščobnih zalog, je dokazal, da hujšanje ni problem, če ima človek močno voljo. Kot je poročal britanski časnik Daily Telegraph, je Britanec pred dobrimi tremi meseci na gori Kjušu na Japonskem začel budistično shujševalno kuro s 121 kilogrami, ko je čez 100 dni, med katerimi je užival le riževo vodo, vstal z lotosovega položaja, pa je tehtal kar 51 kilogramov manj. Kot je povedal po zaključku svoje shujševalne diete, je bila največja težava pri podvigu hud mraz, ki bi ga kmalu stal življenja. Po tolikšni izgubi telesne teže je Britanec seveda močno izčrpan, zato bo moral nekaj časa uživati le tekočo hrano.
Prvi klonirani človek naj bi stal 2,2 milijona USD
08. 01. 1998 13.19
Prvi klonirani človek bo po napovedih ameriškega znanstvenika Richarda Seedsa stal 2,2 milijona dolarjev. Raziskovalec iz Chicaga, ki je po predstavitvi svojega projekta včeraj naletel na ostre kritike, namerava s kolegi v prihodnjih treh mesecih začeti z ustreznimi eksperimenti. Bela hiša je projekt obsodila kot "neodgovoren, ter etično in poklicno nizkotnen" in zagrozila z zakonsko prepovedjo.
V Carigradu začeli z gradnjo olimpijskega stadiona
28. 11. 1997 18.20
Turški Carigrad bo po dveh neuspešnih kandidaturah za organizacijo olimpijskih iger poskusil še tretjič. Kandidatura za igre leta 2008 bo po mnenju športnih delavcev bolje pripravljena, v ta namen pa so že začeli z gradnjo novega stadiona, ki bo sprejel 80.000 gledalcev. Stadion, ki bo stal v predmestju Carigrada naj bi bil končan do leta 2000. Za gradnjo poleg domačega gradbenega podjetja Tekfen skrbi tudi več francoskih podjetij. Novi stadion bo stal približno 90 milijonov ameriških dolarjev.
Spomenik generalu Maistru bo verjetno na Trgu republike
19. 11. 1997 14.19
Ljubljanski odbor za postavitev spomenika generalu Maistru je danes predlagal najprimernješo lokacijo, konec septembra pa so v sodelovanju z ljubljanskim društvom arhitektov razpisali javni kiparski in arhitekturni natečaj za postavitev Maistrovega spomenika. Razpisno gradivo za sodelovanje na natečaju je prevzelo 21 udeležencev, ki morajo svoja dela oddati do 22. decembra. Spomenik, ki ga bodo predvidoma postavili konec leta 1998 ob 80. obletnici priključitve Štajerske Sloveniji, mora po zamisli odbora predstavljati prepoznaven lik generala Maistra; celotno figuro ali konjenika. Spomenik iz brona ali podobne zlitine, visok približno 7 metrov, pa naj bi skupaj s potrebnimi pripravami stal 50 do 70 milijonov tolarjev.