stališče
Slovenija v EU ''po načrtu''
08. 06. 2001 00.00
Verheugen se je v okviru obiska v Sloveniji sestal z ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem. Pogovori so tekli o vključevanju Slovenije EU in o slovenskih stalilščih do odločitev petnajsterice v zvezi s širitvijo. Po besedah Verheugna je evropska komisija zadovoljna s potekom pristopnih pogajanj s Slovenijo in z napredkom, ki ga je država naredila, saj je Slovenija ena najbolje pripravljenih kandidatk za članstvo v EU. V pogajanjih s Slovenijo sicer obstaja nekaj težav, ki pa niso nepremagljive. Med temi je komisar omenil dve, prostocarinske prodajalne (PCP) in vprašanje prehodnih obdobij za prost pretok delovne sile. Glede PCP je Verheugen izrazil prepričanje, da bodo slovenske oblasti problem, ki naj ne bi vplival na proces širitve, rešile, saj gre nenazadnje za kredibilnost in ugled Slovenije, ki se je zavezala, da bo PCP zaprla.
Verheugen pri Ruplu in Bavčarju
08. 06. 2001 00.00
V Sloveniji sta na prvem uradnem obisku predsednik Evropske komisije Romano Prodi in komisar za širitev Günther Verheugen. Verheugen, se je zjutraj sestal s predstavniki sindikatov. Vstop v Evropsko unijo namreč ne sme biti le cilj, temveč predvsem sredstvo, da bi vsi bolje živeli, meni predsednik zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in za 24 ur še dodal, da je "stališče Evropske unije, da je Slovenija pripravljena za vstop v EU, največ omejitev je le na področju prostega pretoka ljudi, delavcev, saj nočejo diskriminirati ostale države, ki kandidirajo. Mi smo temu nasprotovali, ker je to krivično in ni nikakršnega razloga, da bi se Evropa bala 800 tisoč delavcev, ki dela trenutno v Sloveniji."
Guterres zaključil obisk
07. 06. 2001 00.00
Zadnji dan dvodnevnega uradnega obiska v Sloveniji se je portugalski premier Antonio Guterres danes v Ljubljani srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom in predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, so bila izhodišča pogovora Guterresa in Kučana o evroatlantskih integracijskih procesih notranje institucionalne reforme unije, njena regionalna politika, prost pretok delovne sile ter unijina kmetijska politika. Predsednika sta soglašala, da imata obe državi ob številnih vprašanjih enake ali zelo podobne poglede ter skupne interese. Predvsem jima je skupno stališče, da širitev EU, torej tudi širitev in krepitev njenega sistema vrednot, ki vsem zagotavljajo razvoj, varnost in stabilnost, lajša reševanje povsem pragmatičnih vprašanj.
Prodi v Sloveniji
07. 06. 2001 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ki je danes prispel na prvi uradni obisk v Slovenijo, je po pogovorih s slovenskim premierom Janezom Drnovškom na Brdu pri Kranju pohvalil slovenski napredek v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo in izrazil pričakovanje, da bo Slovenija postala formalna članica povezave leta 2004. Tudi premier Drnovšek je poudaril, da želi Slovenija pogajanja skleniti do konca leta 2002, kar bi pomenilo, da bi lahko njeni državljani že sodelovali na volitvah v Evropski parlament dve leti kasneje. Sogovornika sta soglašala, da obstaja še nekaj odprtih vprašanj, ki pa jih je moč rešiti s sodelovanjem.
SLS+SKD vložila resolucijo o meji
07. 06. 2001 00.00
Sedem poslancev koalicijske SLS+SKD je pred sprejemom maloobmejnega sporazuma in napovedanim srečanjem premiera Janeza Drnovška s hrvaškim kolegom Ivico Račanom, včeraj v državni zbor vložilo resolucijo o meji med Slovenijo in Hrvaško v Istri in na morju. V resoluciji med drugim piše, da so naselja ob Dragonji in Piranski zaliv v celoti slovenski pa tudi, da so ozemlje katastrske občine Sečovlje, morski akvatorij Piranskega zaliva s statusom notranjih morskih voda in teritorialni dostop do odprtih voda Jadranskega morja tisti del enotne in nedeljive države, nad katerimi mora Slovenija ohraniti polno suverenost. Gre za radikalizacijo stališč v odnosih s Hrvaško.
Kučan v Grčiji
06. 06. 2001 00.00
Predsednik grškega parlamenta Apostolos Kaklamanis je po pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom v Atenah dejal, da Slovenija izpolnjuje vse potrebne pogoje za vključitev v Evropsko v prvem krogu širitve, tako kot Ciper. Dodal je, da si želi grški parlament ob sprejemu Slovenije in drugih novih članic hkrati tudi sprejetje Cipra, ker bi s tem pomagali rešiti ciprsko vprašanje, če to do takrat še ne bi bilo rešeno. To je po besedah Kaklamanisa razlog, zakaj grški parlament ne bo mogel ratificirati nobenega drugega pridružitvenega sporazuma, če Ciper ne bo sprejet v EU v prvem krogu širitve. Poudaril je tudi, da to dejstvo nima nikakršne zveze z željo Grčije, da bi Slovenijo videli v EU, temveč pomeni le, da je nesprejemljivo, da bi bila EU talka Turčije, ki zaseda 40 odstotkov Cipra. Predsednik Kučan, ki je po srečanju s Kaklamanisom izrazil pričakovanje, da bo grški parlament istočasno ratificiral sporazum o članstvu v EU s Ciprom in Slovenijo, je v izjavi za slovenski novinarki izrazil pričakovanje, da bo v EU prevladalo stališče, da bodo Ciper sprejeli ne glede na odprto vprašanje njegovega statusa, ki se rešuje že 30 let, kar bi omogočilo normalno ratifikacijo pridružitvenih sporazumov vseh drugih članic. V nasprotnem primeru pa bi se znalo zgoditi, da bi ratifikacijo blokiral grški parlament.
Najtežja vprašanja še odprta
06. 06. 2001 00.00
Socialni partnerji so nadaljevali pogajanja o predlogu zakona o delovnih razmerjih. Še naprej ostajata neusklajena člena o zaposlitvi za določen čas za katerega delodajalci vztrajajo, da lahko traja tri leta, medtem ko sindikati in vlada želijo, da se zniža na dve leti ter člen o razlogih za odpust, pri vprašanju ali se v delovni čas prišteva tudi odmor za malico, pa se je vlada v sredo približala zahtevam delavcev.
Portugalski premier v Sloveniji
06. 06. 2001 00.00
Slovenija in Portugalska bosta v Evropski uniji strateški partnerici, tesno posvetovanje pa bosta začeli kar takoj. To je po srečanju s slovenskim premierom Janezom Drnovškom na Brdu pri Kranju dejal predsednik portugalske vlade Antonio Guterres, ki je na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji.
Rusi pripravljajo protiraketni sistem
06. 06. 2001 00.00
Rusija pripravlja sistem protiraketne obrambe posebej z Indijo, je po današnjih pogovorih z indijskim obrambnim ministrom Jaswantom Singhom, pristojnim tudi za zunanje zadeve, ki se mudi na obisku v Moskvi, dejal podpredsednik ruske vlade Ilija Klebanov. "Gre za pomemben in zapleten sistem," je po prvem srečanju rusko-indijske medvladne komisije za vojaško-tehnično sodelovanje dejal Klebanov. Kot je še dodal, naj bi sistem, ki bo pokrival celotno indijsko ozemlje, kmalu predstavili tudi vladi v New Delhiju. Sicer sta državi na omenjenem zasedanju tudi podpisali sporazum o dvostranskem vojaškem sodelovanju do leta 2010. Poleg Kitajske je Indija največji kupec ruskega orožja. Rusija se med največjimi izvoznicami orožja na svetu uvršča na četrto mesto za ZDA, Veliko Britanijo in Francijo.
Sindikalni partnerji o delavski ustavi
06. 06. 2001 00.00
Socialni partnerji - sindikati, delodajalci in vlada - se bodo danes znova srečali na usklajevanjih o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Potem ko so minuli teden sklenili pregled vseh členov zakonskega predloga - teh je 238, se bodo zdaj vrnili k tistim določilom, ki so najbolj problematična. Vlada želi, da bi predlog t.i. male delavske ustave uvrstili že na julijsko sejo državnega zbora, kako uspešni bodo socialni partnerji pri zbliževanju stališč, pa je težko napovedati.
Črnogorski socialisti vztrajajo proti zakonu
05. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vladajoča koalicija DOS je sinoči vnovič pozvala koalicijsko partnerico, črnogorsko Socialistično narodno stranko (SNP), naj spremeni svojo odločitev in podpre zakon, ki bo omogočil izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Sestanek vodij Demokratske opozicije Srbije se je končal okoli polnoči. Predsednik Državljanske zveze Srbije Goran Svilanović je z dogovori znotraj DOS-a zadovoljen, saj so dosegli skupno stališče glede SNP in zveznega zakona, po katerem bi omogočili predajo Slobodana Miloševića haaškemu sodišču.
Drnovšek za poglobitev sodelovanja
01. 06. 2001 00.00
Drugi dan obiska v Sloveniji se je madžarski predsednik Ferenc Madl srečal s predsednikom vlade Janezom Drnovškom, ki je v pogovoru izpostavil razvejane odnose med državama. Odnosi so na visoki ravni in se kažejo tudi v madžarski podpori slovenskim prizadevanjem za vstop v evroatlantske integracije. Madl je ob tem poudaril interes Madžarske za poglobitev sodelovanja, predvsem na področju izgradnje transportne infrastrukture v okviru 5. koridorja, kot tudi sodelovanja v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini CEFTA. Madžarski predsednik se je tudi dotaknil nekaterih vprašanj, povezanih s položajem slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Zaprti še dve poglavji
01. 06. 2001 00.00
Slovenija je z Evropsko unijo sklenila pogajanja o dveh poglavjih pravnega reda, avdiovizualni politiki in zunanjih ekonomskih odnosih. S tem se je število poglavij, o katerih za zdaj pogajanja niso več potrebna, povzpelo na 20. Sloveniji je bilo na pristopnih pogajanjih v Bruslju prvič predstavljeno tudi v četrtek uradno potrjeno skupno pogajalsko izhodišče Evropske unije o prostem pretoku oseb, kjer je Unija v primeru Slovenije, tako kot v primeru ostalih srednjeevropskih kandidatk, predvidela, da bodo imele države petnajsterice še sedem let po njenem vstopu v Unijo pravico z nacionalnimi ukrepi ščititi svoja tržišča pred slovensko delovno silo. V skladu s pričakovanji takšnega stališča Slovenija ni sprejela.
Verheugen o širitvi EU
31. 05. 2001 00.00
Trenutno obstaja nevarnost upočasnitve širitvenega načrta glede dveh pomembnih področij - pretoka kapitala in prostega pretoka delovne sile, je v pogovoru za zadnjo številko avstrijskega tednika Profil dejal evropski komisar za širitev Günter Verheugen in dodal, da glede prehodnih obdobjih za prost pretok delovne sile načrt sicer ne predvideva, da bi moral biti rezultat pogajanj znan že v prvem polletju 2001, pač pa da naj bi dosegli skupno pogajalsko stališče vseh držav EU. "In tega bomo imeli," je prepričan Verheugen.
Mejak pojasnjuje
30. 05. 2001 00.00
Vodja slovenske delegacije na pogajanjih o nasledstvu nekdanje Jugoslavije Miran Mejak je v zvezi z izjavo pomočnika jugoslovanskega finančnega ministra in vplivnega člana skupine gospodarskih strokovnjakov G-17 Veroljuba Dugalića, da je jugoslovanska delegacija na pogajanjih na Dunaju "vsilila stališče, da se je mogoče pogovarjati samo, če bodo tudi druge udeleženke priznale, da je nasledstvo postopek, ki traja od aprila 1992, dejal, da na Dunaju o tem niso govorili.
Luksemburški tisk o Drnovškovem obisku
30. 05. 2001 00.00
Luksemburški tisk je ob včeraj končanem dvodnevnem uradnem obisku slovenskega premiera Janeza Drnovška veliko pozornosti posvetil Sloveniji, njenim dosežkom na poti v Evropsko unijo in vprašanju prehodnih obdobij pri prostem pretoku delovne sile po širitvi unije. Luksemburg je za Slovenijo zgled, izjavo slovenskega premiera povzemajo luksemburški časniki, ki Drnovška označujejo kot številko ena slovenske politike.
Kandidatke za načrtno pogajanje
28. 05. 2001 00.00
Kandidatke za vstop v Evropsko unijo pozdravljajo pogodbo iz Nice, ki je potrdila unijino širitveno strategijo, obenem pa si želijo bolj zavezujočega časovnega načrta za potek pristopnih pogajanj. Za uspeh procesa širitve je potrebna podpora javnega mnenja tako v državah članicah unije kot v kandidatkah za vstop vanjo, so danes v Bratislavi poudarili udeleženci 11. srečanja predsednikov parlamentov kandidatk za EU - med njimi predsednik državnega zbora Borut Pahor - s predsednico Evropskega parlamenta. Slednja se zaradi obveznosti srečanja ni udeležila, zastopal pa jo je podpredsednik Evropskega parlamenta Guido Podesta.
Mitrović zadovoljen s pogajanji
26. 05. 2001 00.00
Vodja jugoslovanske delegacije na dunajskih pogajanjih o nasledstvu nekdanje SFRJ Dobrosav Mitrović je za Večernje novosti dejal, da je ZRJ dosegla "odličen izid" in dodal, da so bile zvečine sprejeta jugoslovanske stališča, "ki so bila v skladu s standardi mednarodne skupnosti", posledično pa je to prineslo "popolnoma nov položaj, drugačen od tistega, na katerega so upali Hrvati in Slovenci".
Šišenska civilna iniciativa pri Hanžku
24. 05. 2001 00.00
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek s sodelavci je sprejel predstavnika nevladnega gibanja Šišenske civilne iniciative Bojana Oblaka in Sandija Čolnika, ki sta varuha seznanila s problematiko azilnega doma in centra za tujce na Celovški 166 v Ljubljani ter mu predstavila pritožbe krajanov v tamkajšnji šišenski soseski. Ti se zavzemajo za prestavitev centra za tujce in azilnega doma na drugo, ustreznejšo lokacijo. Po besedah predstavnika omenjene državljanske pobude Bojana Oblaka so z ombudsmanom našli skupno točko, saj so soglašali, da je stavba na Celovški 166 funkcionalno neprimerna za nastanjevanje ilegalnih prebežnikov in prosilcev za azil.
Ljubljana v znamenju obiskov
24. 05. 2001 00.00
Na povabilo premiera Drnovška je včeraj na enodnevni obisk v Slovenijo prispel španski premier Jose Maria Aznar, ki je dejal, da je Španija zagovornica širitve Evropske unije in si želi, da bi med njene članice čimprej vstopila tudi Slovenija. S premierom Drnovškom sta se strinjala, da so politični odnosi med državama zelo dobri, razvija se tudi gospodarsko sodelovanje, Ljubljana in Madrid pa imata številne skupne interese.
Na območju Kumanova mirno
23. 05. 2001 00.00
Po podatkih tiskovnega predstavnika generalštaba makedonske vojske Blagoja Markovskega so na kriznem območju pri Kumanovem danes sicer zabeležili premike albanskih upornikov, vendar ti niso streljali proti položajem makedonske vojske. Markovski je dodal, da je sorazmerno miren dan posledica dejstva, da so predstavniki Mednarodnega Rdečega križa in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) danes za nekaj ur obiskali vasi, ki jih nadzirajo uporniki. Makedonska policija je sicer davi sporočila, da so albanski skrajneži okrepili napade na Tetovo in pri streljanju na makedonsko policijsko postajo v mestu ranili sedem policistov. Spopadi so potekali predvsem v okolici vasi Vaksince in Slupčane.
Podobnik o odločitvi ustavnega sodišča
23. 05. 2001 00.00
Z ugotovitvijo ustavnega sodišča, da maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v neskladju s slovensko ustavo, vprašanje sporazuma ni več ustavno-pravno vprašanje, ampak postaja politično vprašanje, je na novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine SLS+SKD Janez Podobnik, sicer tudi predsednik glavnega odbora stranke. Kot je opozoril, so ustavni sodniki v svojih zaključnih ugotovitvah kar dvakrat jasno zapisali, da velja ločiti ustavno-pravni vidik sporazuma od političnega vidika, katerega težo mora prevzeti državni zbor. "V državnem zboru je zadostna večina za ratifikacijo sporazuma, ugotovitev ustavnega sodišča pa za odnose v vladajoči koaliciji ne pomeni nič."
Za ali proti?
21. 05. 2001 00.00
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega konferenca je danes vladi in parlamentu predlagala, naj umakneta sprejeto novelo zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo in tako preprečita referendum, denar pa naj raje namenita izgradnji Pediatrične klinike. Na svetovnem slovenskem kongresu so prepričani, da novela zakona, ki omogoča umetno oploditev tudi samskim ženskam, moške postavlja v podrejeni položaj in jemlje otrokom pravico do identitete. Predsednik kongresa Danijel Starman pa je tudi zatrdil, da je celotna medicinska stroka - z ''izjemo nekaterih janičarjev'', na njihovi strani.
Čokova za sodelovanje med univerzami
19. 05. 2001 00.00
V Pragi so zaključili dvodnevno konferenco ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, na kateri je 29 evropskih ministrov iz držav podpisnic t.i. bolonjske deklaracije pregledalo njeno uresničevanje. V junija 1999 sprejeti bolonjski deklaraciji so začrtali smeri razvoja evropskega visokega šolstva s ciljem do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor. Praškega vrha se je z delegacijo udeležila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, saj je Slovenija podpisnica omenjene deklaracije. Čokova je komunike, v katerem so začrtali nadaljnji razvoj bolonjskega procesa, in so ga sprejeli s konsenzom, označila za dober korak naprej na tem področju.
Zborovanje za umetno oploditev
18. 05. 2001 00.00
Odbor za svobodo odločanja je včeraj v ljubljanskih Križankah organiziral zborovanje na katerem so se zbrali tisti, ki menijo, da imajo pravico do umetne oploditve tudi samske ženske. Na zborovanju je bilo približno 300 ljudi, kar je več kot so organizatorji pričakovali. Pobudnikov zborovanja in hkrati ustanovitve odbora je 35, med njimi je tudi nekaj znanih Slovencev in Slovenk, estradnikov, športnikov in predstavnikov različnih strok. Zagovorniki sprejetega zakona so na zborovanju še enkrat pojasnili svoja stališča, zakaj naj bi zakon bil, tak kot je bil, sprejet. Vsi, ki so prišli pa so podpisali neke vrste pristopno izjavo k Odboru za svobodo odločanja.
V Makedoniji razmeroma mirno
18. 05. 2001 00.00
Na severu Makedonije je danes razmeroma mirno. Makedonski predsednik Boris Trajkovski pa se je v Skopju sestal z visokimi predstavniki makedonskih vojaških in policijskih enot, ki delujejo v operaciji na severu in zahodu Makedonije. Na pogovorih so se posvetili zlasti varnostnim razmeram v državi in prihodnjim akcijam makedonskih vojaških sil na območju Kumanova, kjer albanski skrajneži nadzirajo osem vasi.
Na severu Makedonije mirno
18. 05. 2001 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika makedonske vlade je bilo ponoči in zjutraj na severu Makedonije mirno. Makedonska vlada je za nedoločen čas prekinila vojaške operacije proti albanskim skrajnežem v vaseh na severu Makedonije, ki naj bi jih že v četrtek zapustilo okoli 1500 prebivalcev. Po podatkih organizacije Ovse in tamkajšnjega Rdečega križa pa naj bi na evakuacijo v kraju Lipkovo zahodno od Kumanova čakalo še približno 6000 prebivalcev.
Stroka proti umetni oploditvi
18. 05. 2001 00.00
Slovenci bomo junija na referendumu odločali o možnosti umetne oploditve tudi za samske ženske. Včeraj so se v ljubljanskih Križankah zbrali tisti, ki menijo, da imajo pravico do umetne oploditve tudi samske ženske. Vendar pa so udeleženci razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo, v katerem so predstavniki stroke iz vse Slovenije, proti noveli zakona.
Pogajanja o nasledstvu brez dogovorov
17. 05. 2001 00.00
Na novem krogu pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ na Dunaju po besedah vodje slovenske delegacije Mirana Mejaka do pravih dogovorov še ni prišlo, odprli pa so skoraj že vsa vprašanja okvirnega sporazuma o nasledstvu. Povsem nova vprašanja, ki ga Slovenija ni pričakovala so na pogajanjih odprli pri vprašanju pridobljenih pravic. Mejak je povedal, da so v okviru tega vprašanja odprli vprašanje hranilnih vlog na celotnem območju nekdanje Jugoslavije. Teh vlog namreč ni mogoče izplačati iz deviznih rezerv nekdanje Narodne banke Jugoslavije, ker ta sredstva ne zadostujejo. Mejak je ob tem ponovil stališče Slovenije, da je "teritorialno pokrila svoje varčevalce" in da se je za drugo potrebno dogovoriti, vendar ne na škodo in v breme Slovenije.
Nemčija in Francija o širitvi EU
17. 05. 2001 00.00
Zunanja ministra Francije in Nemčije Hubert Vedrine in Joschka Fischer sta na sinočnji delovni večerji v Vezelayu v osrednji Franciji začrtala smernice skupnega stališča do vprašanj povezanih s širitvijo EU. Kot je po srečanju povedal Vedrine, Pariz in Berlin menita, da ni treba že zdaj rešiti vprašanj, ki se bodo pojavila šele leta 2006 ob ponovnih pogajanjih o proračunu unije.