stanovanjske
Srečanje predstavnikov DeSUS in SMS
25. 10. 2000 00.00
Na podlagi skupnega interesa obeh parlamentarnih strank so se danes v Ljubljani srečali predstavniki vodstev DeSUS in SMS. Po predstavitvi temeljnih programskih usmeritev so spregovorili predvsem o poglavitnih nalogah, ki jim bosta stranki namenili še posebno pozornost: gre zlasti za vprašanja šolanja pod enakimi pogoji, kakovostne povezave med izobraževanjem, znanostjo in gospodarstvom, za večje možnosti zaposlovanja, zlasti mladih, najširša vprašanja stanovanjske politike in zdravstva, spoštovanje pravic upokojencev in drugo, so sporočili z DeSUS in SMS.
Vrednost gradbenih del julija zrasla
25. 09. 2000 00.00
Slovenska gradbena podjetja so julija opravila za 25,1 milijarde tolarjev gradbenih del, kar je za 5,1 odstotka več kot junija in za 56 odstotkov več kot julija lani, so ugotovili v državnem uradu za statistiko.
Župan Stockholma v Ljubljani
13. 09. 2000 00.00
V Ljubljano je na povabilo ljubljanske županje Viktorije Potočnik na uradni obisk prispel župan Stockholma Axel Wennerholm. Švedski gost se je danes na uradnih pogovorih sestal z gostiteljico in delegacijo mesta Ljubljane, največ pozornosti pa so sogovorniki namenili možnostim za okrepitev sodelovanja med mestoma ter razvojnim smernicam obeh mest na področjih učinkovitosti mestnih uprav, urbanizma, javnega prometa, okoljevarstvenih načrtov, infrastrukture na področju kulture ter stanovanjske politike.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Pričali tudi starši umorjene deklice
01. 08. 2000 18.30
V sodnem procesu proti 36-letnemu ameriškemu vojaku, pripadniku mednarodnih mirovnih sil KFOR, Franku Ronghiju, ki je obtožen, da je 13. januarja v kleti stanovanjske hiše ubil 11-letno Merito Shabiu in njeno truplo zakopal v snegu blizu mesta Vitina na Kosovu, sta danes pričala starša umorjene deklice. Med izjavo, ki sta jo starša dala pred ameriškim vojaškim sodiščem v nemškem mestu Wuerzburg, je oče komaj zadrževal solze, mati pa je delovala zelo mirno. Sodbo naj bi sodišče izreklo danes.
Pripadnik KFOR obsojen na dosmrtno ječo
01. 08. 2000 10.09
Ameriško vojaško sodišče v nemškem Wuerzburgu je danes na dosmrtno ječo obsodilo ameriškega pripadnika KFOR, 36-letnega Franka Ronghija, ki je 13. januarja v kleti stanovanjske hiše ubil 11-letno Merito Shabiu in njeno truplo zakopal v snegu blizu mesta Vitina na Kosovu. Obsodba na dosmrtno ječo izključuje vsakršno možnost predčasne izpustitve. Rhongiju so poleg tega odvzeli vojaške čine in ga nečastno odpustili iz vojske.
Prve premije za varčevalce
10. 07. 2000 14.17
Stanovanjski sklad RS bo v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS) tistim, ki so sklenili varčevalne pogodbe v lanskem juliju in so celo leto varčevali, v petek, 14. julija, nakazal prve premije, je za STA povedala pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS Nevenka Fajdiga. Stanovanjski sklad bo tako skoraj 25.500 varčevalcem izplačal blizu 600 milijonov tolarjev premij. Sicer pa je v okviru NSVS doslej privarčevanih že več kot sedem milijard tolarjev oziroma se vsak mesec v bankah nabere skoraj 600 milijonov tolarjev: leta 2004 pa bo privarčevanih kar sto milijard tolarjev. Pomočnica direktorja republiškega stanovanjskega sklada je dejala, da dvanajst sodelujočih bank odlično opravlja svoje delo v sodelovanju s skladom, še bolj pomembno pa je, da varčevalci v tej shemi redno in vestno varčujejo. Pregled plačilnega prometa na varčevalnih računih jasno dokazuje, da so bila ugibanja o špekulativni naravi varčevanja v NSVS povsem zgrešena.
Neurje povzročilo nekaj preglavic
09. 07. 2000 16.32
Močan naliv in neurje je sinoči največ preglavic povzročilo na Koprskem, kjer je podiralo drevesa in zalilo nekaj kleti. Posledice neurja v koprski in piranski občini so odpravljali gasilci iz Kopra, Pobegov in Hrvatinov. V Strunjanu, na Pobeški cesti, na Vojkovem nabrežju, na Belvederu, v Fajtih in v Gabrovici so odstranjevali podrta drevesa, na Kosovelovem trgu in v Ankaranu pa so črpali vodo iz kletnih prostorov. Zaradi močnega naliva je voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše v Stari Loki.
Vrednost gradbenih del se povečuje
23. 06. 2000 13.57
Slovenska gradbena podjetja so aprila opravila za 21,7 milijarde tolarjev gradbenih del, kar je 0,9 odstotka več kot marca in 6,9 odstotka več kot aprila lani, so ugotovili v državnem uradu za statistiko. V prvem štirimesečju pa se je vrednost gradbenih del v primerjavi z enakim obdobjem lani povzpela za 11,2 odstotka na 70,6 milijarde tolarjev.
Nižji lanski dobiček slovenskih bank
09. 06. 2000 12.57
Bilančna vsota vseh slovenskih bank je konec decembra lani znašala 2674 milijard tolarjev, kar glede na leto prej pomeni 5,3-odstotno rast, v majski številki objavlja Ekonomsko ogledalo. Skupni dobiček pred obdavčitvijo je lani po nerevidiranih podatkih Banke Slovenije v bankah znašal 20,1 milijarde tolarjev, kar predstavlja nominalno primerljiv, realno pa nižji obseg dobička kot v letu 1998, ko je ta znašal 25,9 milijarde tolarjev.
Stanovanja nekoliko cenejša
28. 05. 2000 11.32
Povprečna cena stanovanj, dograjenih v drugem polletju lanskega leta je dosegla 245.317 tolarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, kar je za 6,2 odstotka manj kot v enakem predlanskem obdobju. Povprečni stroški gradnje so dosegali 63,6 odstotka celotne povprečne cene in so bili za 11,9 odstotka večji kot v enakem obdobju leta 1998, so zapisale Statistične informacije, glasilo Statističnega urada.
Nižje cene stanovanj v letu 1999
21. 05. 2000 10.13
Povprečna cena stanovanj, ki so jih v preteklem letu dogradili v Sloveniji, je znašala 229.330 tolarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, kar je 0,3 odstotka manj kot v letu 1998, ugotavlja republiški statistični urad.
Kako se je lahko to zgodilo?
15. 05. 2000 19.42
Nesreča v nizozemskem mestu Enschede, kjer je v skladišču s pirotehničnimi sredstvi prišlo do hude eksplozije, je domnevno terjala 20 smrtnih žrtev, doslej so jih odkrili najmanj 15. 568 oseb je bilo ranjenih, enajst jih je še vedno v kritičnem stanju. Po prvih ocenah je nesreča povzročila tudi za 100 milijonov guldnov gmotne škode.
Samomor neznanega moškega iz 32. nadstropja
15. 05. 2000 08.31
V Hong Kongu se je neznani 28-letni moški vrgel iz 32. nadstropja stanovanjske zgradbe in pristal na policistu, ki se je takrat sprehajal mimo zgradbe. Moški, ki naj bi se za tovrsten samomor odločil, ker je bil naveličan življenja, skoka ni preživel. Policista pa so s težkimi poškodbami noge prepeljali v bolnišnico.
Ponoči 22 prometnih nesreč
28. 04. 2000 10.19
V pretekli noči se je na slovenskih cestah zgodilo 22 prometnih nesreč, v katerih se je deset oseb poškodovalo, ena pa je umrla. Tako kljub vsem opozorilom, poostrenemu nadzoru policistov na cestah in izločanju utrujenih voznikov ni šlo brez nesreč z najhujšimi posledicami, so sporočili iz generalne policijske postaje ministrstva za notranje zadeve.
Padec vrednosti gradbenih del
29. 03. 2000 12.28
Slovenska gradbena podjetja so januarja opravila za 12,7 milijarde tolarjev gradbenih del, kar je za 3,3 odstotka več kot januarja lani in za 47,2 odstotka manj kot decembra lani, so ugotovili v državnem uradu za statistiko.
Pospeševanje gradnje stanovanj
09. 03. 2000 17.52
Glavni operativni cilj Nacionalnega stanovanjskega programa je, da se do leta 2009 postopno doseže gradnja najmanj deset tisoč novih stanovanj letno, oziroma da se v naslednjih devetih letih zgradi skupno 83.500 stanovanj. To je na seji odbora DZ za infrastrukturo poudaril državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Dušan Blaganje v uvodni predstavitvi dokumenta, ki je v drugem zakonodajnem branju, o amandmajih pa bo odbor odločal v torek, 14. marca.
Jugoslovanski BDP vse nižji
16. 02. 2000 17.35
Jugoslovanski bruto družbeni proizvod je v letu 1998 dosegel 18,49 milijarde dolarjev oz. 1742 dolarjev na prebivalca. V lanskem letu pa je po prvih ocenah BDP, zaradi vojne na Kosovu in bombardiranja zveze NATO industrijskih objektov, padel pod 15 milijard dolarjev oz. 1400 dolarjev na prebivalca, je povedal direktor zveznega urada za statistiko in dodal, da je neposredna in posredna škoda zaradi Natovega bombardiranja ocenjena na 100 milijard dolarjev.
Eksplozija na vzhodu Rusije
08. 02. 2000 10.32
Najmanj enajst oseb je izgubilo življenje v eksploziji, ki je danes zgodaj zjutraj močno poškodovala stanovanjski blok v mestu Khabarovsk na vzhodu Rusije. Predstavnik ministrstva za izredne razmere je sporočil, da je eksplozijo, v kateri se je podrl del stanovanjske zgradbe, najverjetneje povzročilo uhajanje plina.
Za napade v Moskvi odgovorni ruski agenti
06. 01. 2000 11.25
Britanski dnevnik The Independent je danes poročal, da so za bombne napade na stanovanjske zgradbe v Moskvi septembra lani odgovorni pripadniki ruskih tajnih služb. Z napadi naj bi ruska stran opravičila svoje posredovanje v Čečeniji, piše The Independent.
Gasilci na božični dan večkrat posredovali
26. 12. 1999 12.52
Na božični dan so, kot kažejo podatki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo, imeli gasilci kar precej dela, saj so posredovali pri šestih požarih na objektih, enem na prometnem sredstvu ter dveh drugih požarih.
Povprečna cena stanovanj
15. 12. 1999 15.50
Povprečna cena stanovanj, dograjenih v prvem polletju letos, se je za Slovenijo oblikovala na podlagi poročil za 385 stanovanj in je znašala 225.632 tolarjev za kvadratni meter stanovanjske površine. To je za 9,6 odstotka več kot v prvem polletju lani. Povprečni stroški gradnje so zavzemali 68,5 odstotka povprečne cene in so bili za 7,1 odstotka večji kot v primerljivem lanskem obdobju, so izračunali v državnem statističnem uradu.
Krediti po ugodnih obrestnih merah
07. 12. 1999 20.44
Stanovanjski sklad bo prvega januarja 2000 začel sprejemati vloge za stanovanjske kredite po ugodnih obrestnim merah. Med prosilce bodo razdelili 3 in pol milijarde tolarjev. Dve milijardi pa so že namenili ustanovam, ki gradijo neprofitna stanovanja. Prav te se namreč ves čas ubadajo s pomanjkanjem denarja.
Dva nova razpisa stanovanjskih posojil
06. 12. 1999 14.44
Vsi, ki doslej še niso dobili ugodnega stanovanjskega posojila in prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom stanovanja, se bodo lahko prijavili na 29. razpis dolgoročnih stanovanjskih posojil za fizične osebe za nakupe stanovanj. Razpis Stanovanjskega sklada bo objavljen v dnevnih časopisih 8. decembra, prosilcem pa bo predvideno namenjeno 3,5 milijarde tolarjev. Konec tedna pa bo sklad objavil še 30. razpis stanovanjskih posojil za neprofitne stanovanjske organizacije.
Manjša posojila za Kitajsko
05. 12. 1999 11.39
Svetovna banka bo v prihodnjih treh letih za tretjino zmanjšala letna posojila Kitajski, in sicer zaradi večje gospodarske zrelosti te države, je sporočil vodilni predstavnik banke na Kitajskem Yukon Huang.
Stanovanjski sklad znižal obrestne mere
01. 12. 1999 16.07
Upravni odbor Stanovanjskega sklada RS je sprejel odločitev o novi posojilni politiki, s katero so se obrestne mere stanovanjski posojil še znižale. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor sklada Edvard Oven, bodo nižje obrestne mere uveljavljene že v naslednjem razpisu posojil za fizične osebe in v razpisu posojil za neprofitne stanovanjske organizacije, ki bosta objavljena v naslednjih dneh. Obrestne mere pri posojilih fizičnim osebam bodo med 1,75 odstotka in 2,25 odstotka, obrestne mere neprofitnim stanovanjskim organizacijam (NSO) pa 1,95 odstotka oziroma 2,5 odstotka.
Tudi letos posvet o stanovanjski oskrbi
15. 11. 1999 15.19
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) - Združenje za poslovanje z nepremičninami v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in Stanovanjskim skladom RS tudi letos organizira tradicionalno srečanje o stanovanjski oskrbi. Tokratni posvet bo na temo <I>Država, državljani, stanovanja </I>potekal v Portorožu 18. in 19. novembra.
Dražja stanovanja v Ljubljani
14. 11. 1999 09.58
Mestna občina Ljubljana (MOL) je v okviru svoje stanovanjske politike pri dosedanjih razpisih za oddajo neprofitnih stanovanj pomagala manj kot desetim odstotkom prosilcev. Podobno naj bi bilo tudi v prihodnje, saj so na Stanovanjskem skladu ljubljanskih občin v uvodu stanovanjskega programa za prihodnje leto zapisali, da bodo zadovoljni, če bodo lahko neprofitna stanovanja zagotovili vsaj toliko prosilcem kot v zadnjih letih. Zgovoren je podatek, da so tržne cene stanovanj v Ljubljani vsaj za 30 odstotkov višje kot drugje po Sloveniji.
Oktobrska inflacija 0,5 odstotka
08. 11. 1999 16.34
Septembrska inflacija je dosegla 0,8 odstotka. V devetih mesecih letos so se cene življenjskih potrebščin skupno zvišale za 6,1 odstotka, v zadnjih dvanajstih mesecih pa za 7,5 odstotka. V septembru so se cene na drobno povečale za 0,9 odstotka, letos so bile višje za 6,6 odstotka, na letni ravni pa za osem odstotkov. Kot je razvidno iz najnovejše, oktobrske publikacije Ekonomskega ogledala, so bili industrijski proizvodi pri proizvajalcih v septembru dražji za 0,7 odstotka, v letošnjem letu za pol odstotka in v zadnjih dvanajstih mesecih v povprečju za 1,9 odstotka. Oktobrska inflacija je znašala 0,5 odstotka, nanjo pa so vplivale za štiri odstotke višje cene električne energije za gospodinjstva, za 7,7 odstotka dražji butan plin ter višje cene obleke, obutve in stanovanjske opreme.
Oktobra 0,5-odstotna inflacija
29. 10. 1999 13.25
Inflacija je oktobra znašala pol odstotka. Za toliko so se namreč zvišale cene življenjskih potrebščin v primerjavi s septembrom. Kot v prvi, skrajšani objavi podatkov navaja državni urad za statistiko, so se cene življenjskih potrebščin oktobra glede na lanski december zvišale za 6,6 odstotka, v primerjavi z enakim mesecem lani pa za 7,7 odstotka.