starostnikov
Ob višjih temperaturah ne pozabimo na hidracijo in občutljivejše skupine
27. 06. 2020 09.53
Za primerno hidracijo moramo skrbeti v vseh letnih časih, še posebej poleti. Že manjša izguba telesnih tekočin lahko bistveno vpliva na zmanjšanje telesnih in duševnih sposobnosti. Visoke temperature pa so pogost razlog za resno poslabšanje zdravstvenega in funkcionalnega stanja starejših ljudi ter posameznikov, ki prejemajo zdravila za nižanje krvnega tlaka ali odvajanje vode oziroma morajo upoštevati omejitev vnosa tekočine. V UKC Ljubljana zato pozivajo, da pogosteje preverjamo počutje starostnikov, ki živijo sami.
Zakaj vsi starostniki ne živijo dostojne starosti?
23. 06. 2020 06.00
90 tisoč starostnikov živi pod pragom revščine, ki znaša 703 evre na mesec. Zanje so domovi in pomoč na domu predragi. Ne poznajo pravic, ugodnosti – denimo varstvenega dodatka, ne le, da imajo premalo znanja za izpolnjevanje prezahtevnih obrazcev, zanje so nedostopni, saj so večinoma na spletu. Prevečkrat so pozabljeni od družbe, sosedov. Njihovo dostojanstvo, preživetje rešujejo humanitarne organizacije. Najbolj dejaven je Humanitarček in njihov družbeno kritičen projekt Vida, v okviru katerega opozarjajo na stisko starostnikov in jim nudijo pomoč.
Prostovoljci, društva, humanitarci ... Izjemni posamezniki, ki starostnikom omogočajo lepše in dostojnejše življenje
22. 06. 2020 00.07
Slovenska družba se hitro stara, več kot 420 tisoč Slovencev je starejših od 65 let. Čeprav država z dolgotrajno oskrbo zamuja že četrt stoletja, položaj upokojencev rešujejo prostovoljci, humanitarci, društva. V Zvezo društev upokojencev Slovenije je denimo vključenih 230 tisoč članov in več kot 500 društev, Zavod za oskrbo na domu na leto oskrbi skoraj 1500 uporabnikov. Slovenija ima izjemne posameznike, ki na terenu in po institucijah pomagajo starostnikom.
Biti v Sloveniji star
20. 06. 2020 10.11
Vsi bomo enkrat stari, vsi se bojimo, kaj nas takrat čaka. Številni imate starše, stare starše v domovih za starejše, mnogi zanje skrbite sami. Mnogi od vas ste tudi sami v domovih za starejše ali pa živite doma, morda skrbite za svojega obnemoglega zakonca, partnerja ... To je tema, ki zadeva prav vse. Celotno družbo. In težav – ker jih je politika ves čas zanemarjala in si zatiskala oči – je ogromno. Nizke pokojnine, revščina, pomanjkanje prostora v domovih za starejše, neurejeno področje dolgotrajne oskrbe, demenca, starizem ... Za vsem tem pa konkretne zgodbe in usode.
Družba, politika se mora odločiti, koliko je vredno človeško življenje
19. 06. 2020 06.00
Koliko je vredno človeško življenje starejših, se sprašuje eden najvidnejših strokovnjakov za področje demence, starizma, zdravnik nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Starejših od 80 let je že 115 tisoč Slovencev, čez 30 let jih bo vsaj dvakrat več. Dvakrat več bo tudi dementnih, že danes jih je blizu 50 tisoč. Prepuščeni so samim sebi, sistem pomoči starejših ne deluje, posebne geriatrične bolnišnice nimamo, geriatrični oddelki so izjema. Bo konec otroškega preigravanja politikov, ki jo vodi misel na volitve, ne pa jasno začrtana vizija življenja našega naroda?
Imamo 'epidemijo zlomljenih kolkov', nimamo pa dovolj pomoči na domu in negovalnih bolnišnic
17. 06. 2020 06.00
Starejših od 80 let je 5,5 odstotka ali 115 tisoč Slovencev. Dve tretjini od vseh starostnikov v domovih zajemata starejše od 80 let, to je več kot 12 tisoč starostnikov. 12 tisoč jih prejema tudi oskrbo na domu, a vsi niso stari 80 let. Kdo skrbi za preostalih 90 tisoč? So vsi vitalni, nepotrebni pomoči? Država podatkov nima, ugotavlja Računsko sodišče. Pilotnim projektom dolgotrajne oskrbe, ki žanjejo uspehe, že zmanjkuje denarja. Negovalnih bolnišnic oziroma oddelkov je odločno premalo, nujna sta rehabilitacijska centra po poškodbah, saj smo priča 'epidemiji zlomljenih kolkov'.
Država je zadnji dom zgradila pred 15 leti, na posteljo čaka 12.300 starostnikov
16. 06. 2020 06.00
Domovi za starejše pokajo po šivih, na dom čaka 12.300 Slovencev, takoj bi ga potrebovalo od 1200 do 1500 starostnikov. Novega doma država ni zgradila že 15 let, še vedno ni znana usoda napol zgrajenih domov v Vrtojbi in Osilnici. Tako država stavi na koncesionarje, še ta mesec bodo razpisali nove koncesije za 1100 mest, ki pa so zaradi nadstandardnih zgradb četrtino dražji od javnih domov. Ključni problemi, ki jih politika do epidemije ni slišala – kadrovska in prostorska podhranjenost v domovih in prenizke plače.
7 vladam, 6 ministrom za delo in 13 za zdravje dolgotrajne oskrbe ni uspelo urediti
15. 06. 2020 13.00
Bo zakon o dolgotrajni oskrbi po 18 letih preigravanj uspelo sprejeti osmi vladi, tretji Janševi? Politika je spisala šest predlogov zakonov, kot prioriteto to vestno pisala v koalicijske pogodbe, v praksi pa to ni bila nikoli osrednja politična točka. Vselej se je zataknilo pri denarju, ki ga je bilo po drugi strani za analize, strategije vedno dovolj. Bi prelaganje pristojnosti med ministrstvoma za zdravje in delo k cilju pripeljalo samostojno ministrstvo za starejše?
Starejši na stranskem tiru politike že vsaj 18 let, bo po covidu drugače?
15. 06. 2020 06.00
Epidemija covida-19 je dokončno razgalila posledice odločevalcev, ki so sistemsko urejanje hitro starajoče družbe dajali na stranski tir. So kriki starostnikov, zaposlenih, prostovoljcev, strokovnjakov, Računskega sodišča dovolj glasni, da bodo vladajoči po dveh desetletjih le sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi? Vlade so v koalicijske pogodbe vestno zapisovale skrb za starejše, pisale osnutke zakonov, jih celo poslale v javno obravnavo, a ga v 18 letih sedem vlad, šest ministrov za delo in 13 za zdravje ni zmoglo sprejeti, medtem pa 89 tisoč upokojencev živi pod pragom revščine, več kot 12 tisoč starostnikov čaka na dom, ki novega taisti politiki niso uspeli zgraditi že 15 let.
Posvet o dolgotrajni oskrbi: ključen izziv financiranje, bo potrebna nova dajatev?
10. 06. 2020 14.41
"V javnosti je nastal izjemno škodljiv vtis, da zdravniki v petih minutah zanemarimo vso svojo stroko in etiko, samo če nam minister pomaha z nekim listom." S temi besedami je imunolog Alojz Ihan opozoril na škodljive posledice nerazumevanja dogajanja v domovih za ostarele v času epidemije. V zdravniških vrstah tako znova zavračajo očitke o t.i. 'črnih seznamih' v DSO-jih. "Šlo je za popis zdravstvenega stanja prebivalcev v domovih," pravi predsednik Slovenske medicinske akademije. Pri predsedniku Pahorju je potekal tudi posvet o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Pristojni minister je napovedal, da bodo do konca tega ali začetka naslednjega meseca pripravili osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi za obravnavo v koaliciji. Udeleženci posveta so v en glas poudarjali pomen tega zakona, kot ključen izziv so izpostavili financiranje.
'Intenzivno zdravljenje starostnikov praviloma ne rešuje življenja, ampak podaljšuje trpljenje'
09. 06. 2020 11.38
Po razpravi o domnevno neustrezni obravnavi nekaterih starostnikov v času epidemije covid-19 in celo informaciji o seznamih, na podlagi katerih naj bi v domovih za starejše odločali, kateri oskrbovanci bodo v primeru okužbe z novim koronavirusom deležni bolnišničnega zdravljenja, so se v javnem pismu oglasili zdravniki. "Žal smo prišli do točke, ko podatki, predstavljeni v javnosti, izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje vedenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja starostnikov in pacientov s kroničnimi, neozdravljivimi boleznimi," so navedli kot razlog, da so se oglasili.
O obrazcih za oskrbovance domov: Šlo je le za orientacijo zdravnikom
05. 06. 2020 10.09
Koordinacija, ki je domovom starejših pomagala pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa, oskrbovancem ni zapirala poti v bolnišnico, pravi član koordinacije in direktor Klinike Golnik Aleš Rozman. Obrazce, ki so zaokrožili v javnosti, so po njegovih besedah pripravili za informiranje dežurnih zdravnikov, ki bolnikov niso poznali. Ministrstvo za zdravje je medtem Zdravniški zbornici Slovenije in Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije poslalo zahtevo za takojšnjo izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem v domovih za starejše.
S 15. junijem na 24ur.com v rubriki DEJSTVA o staranju. Stigma ali izziv?
05. 06. 2020 10.22
Urednica Alenka Marovt se bo v novi rubriki z novinarsko ekipo lotevala aktualnih vprašanj o starostnikih in ugotavljala, kako smo pripravljeni na demografsko zimo.
'Ministrstvo ni dalo navodil o seznamih starostnikov, ki ne bi bili deležni zdravljenja'
03. 06. 2020 15.24
Minister za zdravje Tomaž Gantar je zanikal obstoj kakršnihkoli seznamov starostnikov, ki v primeru okužbe z novim koronavirusom ne bi bili deležni bolnišničnega zdravljenja. Je pa dopustil možnost različnega, celo nekorektnega tolmačenja obrazcev. Pod t. i. vložni list pa se, kot je dejal, "tudi sam podpiše". Predsednik komisije za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč pa je za 24UR ZVEČER pojasnil, kako in kdaj se odločati za bolnišnično zdravljenje ljudi v visoki starosti.
Pojasnila ptujske bolnišnice glede premestitve starostnikov, ki je niso želeli
29. 05. 2020 18.24
Ko je ministrstvo za zdravje seznanilo vodstvo ptujske splošne bolnišnice, da bodo tja premestili 40 oskrbovancev DSO Ljutomer, je ta odločitev naletela na nasprotovanje zaposlenih. Minister Tomaž Gantar je zato načrt o premestitvi opustil. Sedaj je vodstvo bolnišnice svojo takratno komunikacijo označilo za ponesrečeno in neprimerno. Kot so pojasnili, njihovega prihoda niso zavrnili, zato obžalujejo, da je javnost to spregledala.
So življenja starejših vredna manj?
29. 05. 2020 08.20
"Vlada nam sporoča, da so poskrbeli za perspektivne starejše, tiste starejše s kroničnimi boleznimi pa ne, ker se jim življenje izteka," se je predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden ostro odzvala na vladni tvit, da premeščanje starostnikov, ki se jim življenje izteka, v bolnišnico, ni smiselno. "Povsod po svetu se zavedajo, da za starejše v času epidemije ni bilo dovolj dobro poskrbljeno, a naši odločevalci še kar pripovedujejo pravljice, kako je bilo vse, tako kot je treba," je dodala. Precej pozno smo dočakali tudi odziv Aleksandre Pivec in Desusa.
'Vsi starejši, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, so ga dobili'
27. 05. 2020 10.20
Vsi oskrbovanci domov za ostarele, ki so bolnišnično zdravljenje potrebovali, so ga tudi dobili, so na novinarski konferenci zatrjevali pristojni. Beovičeva je poudarila, da je bolnišnično zdravljenje smiselno le, ko lahko oboleli tam dobi zdravljenje, ki ga drugje ne more prejeti. A tudi zdravljenje v bolnišnici ima svoja tveganja. "Premeščanje v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno," je dejala. V domovih za starejše je umrlo 52 odstotkov vseh smrtnih žrtev koronavirusa v Sloveniji.
Bi bilo z drugačnimi ukrepi manj žrtev med starostniki?
25. 05. 2020 18.25
Več kot 80 odstotkov umrlih zaradi koronavirusne bolezni je bilo stanovalcev domov starejših občanov. Bi bilo žrtev manj, če bi vse okužene starostnike iz domov, ki so v času epidemije postali žarišča širjenja virusa, premestili v bolnišnice? Na to, da je vlada z odločitvijo, da okužene zadrži v domovih, naredila napako, so že pred tedni opozarjali direktorji zavodov. Da bi bilo zanje bolje poskrbljeno v bolnišnicah, je prepričan tudi nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber.
Zgodbe okuženih: kaj pomeni preboleti covid-19?
14. 05. 2020 18.58
So bili oboleli zato, ker so zboleli, stigmatizirani? Kaj je bilo najtežje? Za 27-letnega Davida, ki se je najverjetneje okužil kot prostovoljec v enem od domov starostnikov, to, da starejšim v tistih kriznih časih ni mogel več pomagati. 63-letna učiteljica telovadbe, ki živi sama, pa si ne predstavlja, kako bi bolezen prebolela brez sosedov in prijateljev, ki so ji pred vrati odlagali hrano in druge stvari, ki jih je potrebovala.
V Sloveniji za covidom-19 umrlo več žensk kot moških
27. 04. 2020 10.57
Po podatkih NIJZ je v Sloveniji med umrlimi za covidom-19 več žensk kot moških. Velika večina smrti je bila v starostni skupini nad 85 let, kjer je sicer tako med okuženimi kot med umrlimi občutno več žensk kot moških. V skupini mlajših od 45 let do zdaj ni bilo smrtnih žrtev. Sveži podatki vlade kažejo, da je bilo v nedeljo opravljenih 634 testiranj, potrdili so šest novih okužb. Ena oseba je umrla. Testiranje otrok na novi koronavirus v okviru nacionalne raziskave o razširjenosti covida-19 pa se bo začelo v torek, je povedal vladni govorec Kacin.
V okviru vseslovenske raziskave prvi novo odkriti primer okužbe s koronavirusom
26. 04. 2020 11.48
Podatki vlade kažejo, da so v soboto opravili 794 testiranj na koronavirus in potrdili sedem novih primerov okužbe. Prvega so potrdili tudi v sklopu vseslovenske raziskave o razširjenosti virusa med prebivalci. Primer je iz severovzhodne Slovenije, epidemiologi so okuženega že obiskali in poiskali njegove stike. Prvi primer okužbe pa so potrdili tudi v radovljiškem domu upokojencev.
Okuženih oskrbovancev ljutomerskega doma zaenkrat ne bodo premeščali drugam
23. 04. 2020 13.30
Zdravstveni minister Tomaž Gantar je na terenu iskal rešitve za ljutomerski dom starejših občanov s številnimi okuženimi z novim koronavirusom, potem ko je propadla rešitev z namestitvijo okuženih varovancev v ptujski bolnišnici. A kot so sklenili skupaj z vodstvom doma, okuženih oskrbovancev za zdaj ne bodo premeščali nikamor, direktor pa bo odločanje prepustil stroki. Minister za delo pa je medtem potrdil, da v ljutomerskem domu starejših poteka strokovni nadzor in zdravstvena inšpekcija.
Z balkonov, vrtov in dvorišč odmevala slovenska pesem
23. 04. 2020 18.30
Kljub težkim in čudnim časom, je vedno treba najti tudi prostor za dobre stvari. Po Sloveniji je v okviru projekta Petje s srci tako odmevala slovenska pesem. In ker se zdaj ne smemo družiti, so po državi peli na balkonih, na vrtovih, travnikih in dvoriščih domov za starostnike. Vsak je lahko pel kar je želel.
Direktor bolnišnice Ptuj: Lahko bi se zgodil upor in ne bi imeli kadra, ki bi ga pošiljali na to delo
22. 04. 2020 06.40
Kaj točno se je zgodilo na Ptuju, kjer so se zaposleni uprli sprejemu okuženih starostnikov? Je razlog za upor na Ptuju res lahko strah pred širitvijo okužbe na druge bolnike in osebje bolnišnice ter potencialno na njihove najbližje? Mar ni tako tudi v drugih bolnišnicah po državi, kjer zdravijo težko bolne okužene s koronavirusom? Kaj točno je v ozadju težko razumljivega upora zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v Splošni bolnišnici Ptuj, nam je povedal strokovni direktor Teodor Pevec, ali gre res za politično in ne strokovno odločitev, ki je bila Ptuju vsiljena, pa zdravstveni minister Tomaž Gantar.
'Cena' epidemije: zadnji žebelj v krsto zdravstva, ki bo odslej (še) dražje
21. 04. 2020 17.48
Zdravstvo bo zaradi epidemije covida-19 dražje. Zato bo treba v kratkem opraviti razmislek o košarici pravic, ki jih krije javna zdravstvena blagajna, sta dve od opozoril, ki so jih izrekli sodelujoči na spletnem pogovoru o nevarnostih in priložnostih za slovenski zdravstveni sistem v času izbruha koronavirusa.
Beovićeva o oceni aktivno okuženih: Vseh podatkov ne moremo skomunicirati
17. 04. 2020 10.11
NIJZ je na začetku tega tedna izdelal oceno stanja o številu aktivno pozitivnih na covid-19 v Sloveniji. Ocenjuje, da je takšnih še nekaj čez 350 ljudi, nekatere regije pa so po njegovem praktično brez aktivnih okužb, ostalih 860 pa je okužbo prebolelo. Vlada naj bi se s tem dokumentom seznanila, a tega ni javno objavila. Po besedah Bojane Beović ocene niso objavili, ker imajo veliko podatkov in vseh "ne morejo skomunicirati" in dodala, da rezultati različnih modelov kažejo, da je epidemija v Sloveniji pod nadzorom. Strogim omejitvenim ukrepom kljub spodbudnim ocenam še ni videti (skorajšnjega) konca.
Koronavirus v domu za starejše kot goreča vžigalica v kupu sena
16. 04. 2020 20.21
Tam živi več kot 20.500 stanovalcev, zaposlenih pa je kakih 11.000. In od včerajšnjih 21 novih okužb, jih je devet samo iz doma za starejše v Ljutomeru. Medtem ko vlada zagotavlja, da so dobro poskrbeli za stanovalce, da tam dobijo vso potrebno zdravstveno oskrbo, jih z realnostjo soočajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije: ''Domovi ne morejo biti nadomestek za bolnišnice, premestite okužene v bolnišnice ali na druge lokacije.'' Koronavirus v domu za starejše je enako kot goreča vžigalica v kupu sena.
Dosegli smo vrh epidemije, a stroka svari: nismo še na varnem
10. 04. 2020 06.28
Vrh epidemije smo verjetno dosegli, a ni še čas za sproščanje ukrepov. Prvi val se še ni končal, treba bo še zdržati, tudi med prazniki. Na intenzivnih oddelkih je največ bolnikov s koronavirusno boleznijo doslej. Vse omejitve zbiranja in gibanja zato ostajajo. Policisti so že danes, bodo pa še ves vikend, poostreno nadzirali omejitev gibanja med občinami. Kršitev ni malo. V trgovinah pa novi ukrepi: rokavice niso več obvezne, starejši od 65 let pa morajo svojo starost dokazovati z osebnim dokumentom.
Država pozabila na najbolj ranljive: ’Zakaj je moja družina in moja oblika dela manj vredna?'
09. 04. 2020 07.00
Čeprav vlada v en glas zagotavlja, da v drugem svežnju ukrepov ne bodo nikogar pozabili, so mnogi vsak dan v večjem strahu in negotovosti. Samozaposleni starši, ki koristijo pravico do skrajšanega delovnega časa, so bili kljub vloženemu amandmaju izvzeti iz prvega paketa pomoči. Družine z otroki s posebnimi potrebami vse bolj obupane: "Ker so zavodi zaprti, so se naši življenjski stroški močno zvišali." Pomoč bi potrebovali takoj, ne pa čez en mesec, opozarjajo. Za najbolj ranljive se je zdaj zavzel zagovornik načela enakosti, ki je začel s postopkom ocene diskriminatornosti.
Plesalci trenirajo od doma: Vsak dan pogrešam plesno dvorano
07. 04. 2020 11.52
Tako kot večina ljudi tudi slovenski plesalci upoštevajo socialno distanciranje in so se 'zaprli' v svoje domove. Čeprav pogrešajo plesne dvorane, pa se niso odrekli treningom in športnemu udejstvovanju. Mnogi, med njimi tudi Nika Kljun, imajo treninge kar od doma, preko različnih aplikacij.