stavba
Stavka na Gimnaziji Moste
07. 05. 2001 00.00
Stavba ljubljanske Gimnazije Moste je tako dotrajana, da postajata učenje in delo v njej že nevarna. Obnova je nujno potrebna, učitelji in dijaki pa imajo dovolj praznih obljub, ki jih iz leta v leto daje Ministrstvo za šolstvo. Zato so učenci pripravili protest. Učno uro sociologije je imel drugi letnik tako kar na prostem. Dijaki so s tem želeli pokazati, da so bolj varni pod milim nebom, kot v učilnicah.
Pouk na prostem
07. 05. 2001 00.00
Zaradi zavlačevanja s prenovo ljubljanske Gimnazije Moste, so se dijaki skupaj s profesorji odločili organizirati opozorilni protest: pouk so organizirali na prostem, predstavili so svoje težave in pripravili ogled šole, da bi se tudi obiskovalci lahko prepričali, da je stavba resnično v zelo slabem stanju. Kot opozarjajo, 98 let stara stavba na Zaloški 49 zadnja tri desetletja ni bila deležna temeljite prenove, zato se vsakodnevno srečujejo s številnimi težavami in nevarnostmi. Na šolskem ministrstvu jim začetek prenove sicer obljubljajo že dalj časa, vendar obljube doslej še niso uresničili.
Obletnica Bolšoj teatra
28. 03. 2001 00.00
Slavni Bolšoj teater iz Moskve obeležuje 225. obletnico obstoja. V operi in baletu pripravljajo več prazničnih prireditev, srečanj in koncertov. Na koncertih bodo znane zvezde Bolšoj teatra ob jubileju izvedle dela iz najboljših spektaklov različnih umetniških obdobij teatra. Med njimi so baleti Boris Godunov Musorgskega, Labodje jezero, Pikova dama in Jevgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega, Knez Igor Borodina, Romeo in Julija Prokofjeva in Katerina Izmajlova Šoštakoviča. Za dirigentskim pultom bodo stali glasbeni vodja teatra Genadij Rodždestvenski, znani ruski režiser Valerij Levental in scenograf Aleksej Maslenikov.
Nova materinska hiša na Primorskem
24. 03. 2001 00.00
V vasi Cesta pri Ajdovščini odpira vrata nov Karitasov materinski dom, ki bo prve stanovalce sprejel v začetku prihodnjega tedna. Ob dnevnih prostorih so v obnovljeni hiši ob hitri cesti Vipava-Selo tri sobe s šestimi ležišči, poseben del programa pa bo predstavljal tudi dnevni center za vzgojno in učno pomoč otrokom v stiski.
Na Čopovi nastaja nov trgovski in poslovni objekt
27. 12. 2000 00.00
Na Čopovi 9 v Ljubljani, tik pod glavno pošto, nastaja novo trgovsko središče. Investitor projekta je podjetje Polder skupaj z Mestno občino Ljubljana, investicija pa je vredna nekaj več kot 800 milijonov tolarjev. Rušenje dosedanjih objektov, ki so stali na tem območju, se je že začelo, začetek gradnje pa je predviden za prihodnji marec (gradbena dela bodo delno oteževala prehod po Čopovi). Nova stavba bo zapolnila prostor med Čopovo ulico in Knafljevim prehodom, ohranjujoč staro mestno fasado Čopove 9. Dela bodo predvidoma končana najkasneje do januarja 2002, je sporočil investitor.
Trgovski center pokopal sto ljudi
02. 12. 2000 00.00
V Dongguanu na jugu Kitajske se je včeraj sesul nakupovalni center, v katerem naj bi se takrat nahajalo okoli 240 ljudi. Oblasti so do sedaj uradno potrdile le 8 žrtev in 32 ranjenih. Več kot 100 ljudi naj bi bilo še vedno pod ruševinami, upanja, da je kdo med njimi živ pa skorajda ni več.
Temeljni kamen za novo šolo
29. 10. 2000 00.00
Štefka Kučan, soproga predsednika države, je ob prazniku občine Brežice položila temeljni kamen za novo osnovno šolo v Pišecah. Sedanja šolska stavba, stara skoraj sto let, je dotrajala, na demografsko ogroženem območju na robu Kozjanskega pa se življenje vendarle počasi vrača tudi v slikovito in turistično zanimivo vas.
Nov incident v Prištini
24. 10. 2000 00.00
V Prištini so neznanci ponoči izstrelili raketo v stanovanjski blok, kjer živijo večinoma kosovski Srbi. Eksplozija ni terjala žrtev, povzročila je le manjšo materialno škodo. Britanski pripadniki mirovnih sil domnevajo, da so napad izvedli Albanci.
Obnovili bodo Rijksmuseum
24. 10. 2000 00.00
Amsterdamski Rijksmuseum, ki hrani Rembrandtova, Halsova in Vermeerjeva dela, bodo temeljito prenovili. Stavba, ki šteje 115 let, namreč ne zdrži več pritiska številnih obiskovalcev. Trinadstropni muzej vsako leto privabi kar milijon ljubiteljev umetnosti, v prihodnjih nekaj letih pa naj bi se njihovo število še podvojilo. Stavba je bila sicer predvidena za 100.000 obiskovalcev letno. Za projekt v vrednosti 170 milijonov ameriških dolarjev so razpisali arhitekturni natečaj, zmagovalca pa naj bi izbrali do konca leta. Med obnovo bodo deli muzeja zaprti in nekatera umetniška dela bodo preselili v druge nizozemske in tuje muzeje, južno krilo pa bo ostalo odprto. Triletna obnovitvena dela naj bi se začela leta 2003.
Prenovljena stavba Univerze v Mariboru
14. 09. 2000 00.00
Na Slomškovem trgu v Mariboru so nocoj odprli novo univerzitetno stavbo, v kateri bo med drugim tudi sedež rektorja Univerze. Stavbo so obnavljali kar 6 let, kar je trikrat dalj, kot je pred 110 leti trajala gradnja. Obnova je stala več kot milijardo in 600 milijonov tolarjev, večino stroškov pa sta pokrili Ministrstvi za šolstvo ter znanost.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Nebotičnik v obliki cigare
24. 07. 2000 08.06
Uprava londonske finančne četrti City je britansko-norveškemu gradbenemu podjetju Kvaerner dovolila, da v tem delu mesta zgradi stavbo v obliki cigare. Načrt za zgradbo je narisal arhitekt Norman Foster, poimenovali pa naj bi jo ''krogla za puško'' oziroma ''kisla kumarica''. Stavba iz stekla in aluminija bi bila s 41 nadstropji drugi najvišji nebotičnik v Cityju ter prva zgradba ukrivljene oblike, prostore v njej pa naj bi imela švicarska zavarovalna družba Swiss Re.
V Brooklynu se je sesula stanovanjska stavba
12. 07. 2000 11.50
V newyorškem predelu Brooklyn se je sinoči sesula štirinadstropna stavba in po nekaterih podatkih pokopala pod seboj še neznano število ljudi. Porušena zgradba je s seboj potegnila tudi dobršen del sosednje zgradbe, s katero je imela skupno zunanjo steno.
Eksplozija pred policijsko postajo
25. 03. 2000 20.03
Pred vhod v stavbo policijske postaje Piran je sinoči, nekaj minut pred 22. uro, neznanec odvrgel eksploziv. V eksploziji ni bil nihče ranjen, poškodovanih pa je bilo pet policijskih vozilih in policijska stavba, je danes sporočil vodja izmene operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Koper. Delavci policije še iščejo storilca in raziskujejo okoliščine dogodka, delo vodi in usmerja okrožni državni tožilec iz Kopra.
Jutri prodaja begunjskega Elana
16. 03. 2000 21.39
Jutri bodo na Otočcu podpisali pogodbo, ki bo pomenila povrnitev nekdanjega slovenskega ponosa, tovarne Elan, nazaj v slovenske roke. Slovensko delegacijo bosta vodila direktor Razvojne družbe Marjan Rekar in minister za delo Anton Rop, hrvaško pa namestnik predsednika hrvaške vlade Goran Granić.
Banderas gradi največje gledališče v Španiji
11. 03. 2000 09.07
Španski hollywoodski zvezdnik Antonio Banderas bo v nekdanji železniški postaji na severu Madrida zgradil največje gledališče v Španiji. V glavni dvorani naj bi bilo 2160 sedežev.
Svetovalka evropske banke na obisku v Sloveniji
03. 02. 2000 18.35
Na slovenskem ministrstvu za šolstvo in šport je od ponedeljka na obisku odgovorna svetovalka pri Evropski banki za obnovo in razvoj Claudine Voyadzis. Predstavniki ministrstva so gostjo seznanili s projekti, nastalimi na podlagi sredstev, ki jih je slovenska vlada kot svoj del že zagotovila na podlagi zakona o najetju posojila pri Skladu Evrope za socialni razvoj ter izvedbi projektiranja v šolski prostor in opremo v Sloveniji.
Štirje mrtvi v eksploziji v Italiji
11. 01. 2000 12.01
Štirje člani neke družine so izgubili življenje, še dve osebi pa sta bili ranjeni, ko se je sinoči v italijanskem kraju Gonzaga blizu Mantove zaradi eksplozije zrušila stavba, je sporočila tamkajšnja policija.
Millenium Dome prvič odprl vrata
19. 12. 1999 20.39
V Londonu je danes svoja vrata odprl Millenium Dome, prizorišče novoletne zabave Londončanov, ki ga bo sicer uradno odprla britanska kraljica Elizabeta II. na silvestrovo. Atrakcije pod šotorsko streho ''največje stavbe s kupolo na svetu'' si je lahko ogledalo več kot 10.000 povabljencev.
Otvoritev Muzeja judovske zgodovine
17. 12. 1999 19.13
Muzej judovske zgodovine v Berlinu bo zaradi tehničnih težav svoje vrata odprl leta 2001 in ne leto prej, kot je bilo sprva načrtovano, je sporočil direktor muzeja Michel Blumenthal.
V Foggii našli že 16 trupel
14. 11. 1999 19.43
V južnoitalijanskem mestu Foggia, kjer se je minuli teden zrušila stavba, so do dopoldneva iz ruševin potegnili 61 trupel, poroča italijanska televizija.
Madžarska TV odpušča delavce
31. 10. 1999 09.25
Madžarska vlada je napovedala, da bo zaradi reorganizacije državne televizije, ki vključuje tudi prodajo stavbe, več kot tisoč ljudi ostalo brez dela.
Požar v stavbi britanskih pripadnikov KFOR-ja
18. 10. 1999 16.40
Stavbo v Prištini, v kateri so nameščeni britanski pripadniki mirovnih sil KFOR, je zgodaj davi uničil požar, je sporočil britanski vojaški predstavnik.
Ruska letala ponovno napadla Grozni
24. 09. 1999 11.26
Ruska letala so davi spet napadla čečensko prestolnico Grozni in njeno okolico, je poročala francoska agencija AFP. Pri tem je bilo ubitih devet ljudi, so sporočile čečenske oblasti.
V Rusiji se vrstijo bombni napadi
13. 09. 1999 21.21
V Moskvi je spet eksplodirala bomba, tudi tokrat v gosto naseljeni stanovanjski stavbi. Po zadnjih podatkih je umrlo 45 ljudi, izpod ruševin pa so doslej rešili devet preživelih. Ruske oblasti so prepričane, da gre za teroristični napad. Čečenski in dagestanski uporniki pa so vpletenost že zanikali.
Posledice potresa v Grčiji
08. 09. 1999 20.19
V potresu, ki je včeraj prizadel glavno mesto Grčije in okolico, je po zadnjih uradnih podatkih umrlo 49 ljudi. Ranjenih je okoli 1.500 ljudi, pogrešajo pa jih še najmanj 70. Grškim reševalcem pri iskanju preživelih pomagajo turške, francoske in švicarske ekipe. Pomoč reševalne ekipe s psi je ponudila tudi Slovenija, vendar so grške oblasti sporočile, da je zaenkrat ne potrebujejo.
100 let operne hiše v Gradcu
05. 09. 1999 19.54
Operna hiša v Gradcu ta mesec praznuje 100. obletnico. Vrata obiskovalcem je prvič odprla 16. septembra 1899, in sicer pod imenom Mestno gledališče. Razkošna stavba je delo dunajskih arhitektov Ferdinanda Fellnerja in Hermana Helmerja. Mestne oblasti v Gradcu so že decembra 1897 zadolžile dunajska arhitekta, da pri gradnji novega mestnega gledališča čim bolj posnemata slog Fischerja von Erlacha, avstrijskega arhitekta, ki velja za vodilno osebnost baročne arhitekture. Gradnja neobaročne stavbe je trajala 20 mesecev in stroški pa so bili veliko višji od predvidenih. Slavnostna otvoritev takratnega mestnega gledališča se je začela z uprizoritvijo Schillerjeve drame Wilhelm Tell, dan pozneje pa je bila na sporedu prva operna predstava, Wagnerjeva romantična opera Lohengrin.
V Sofiji porušili Dimitrovov mavzolej
30. 08. 1999 07.11
Mavzolej, ki je pod komunističnim režimom nudil zavetje balzamiranemu truplu bolgarskega komunističnega vodje Georgija Dimitrova, so dokončno porušili. Za zrušenje marmornate zgradbe, ki so jo leta 1949 zgradili po vzoru Leninovega mavzoleja v Moskvi, so potrebovali kar ves teden. Po prvem poskusu razstrelitve se je zgradba v slogu stolpa v Pizzi namreč le nagnila, tako da so bili potrebni še številni drugi poskusi, dan in noč pa so zgradbo ravnali s tlemi tudi buldožerji. Kamniti zidovi mavzoleja, obliti z dvema betonskima plastema in pokriti s svincem, so bili široki 1,3 metra in bi po navedbah ministrstva za gradbeništvo lahko služili za zaklonišče v primeru jedrske eksplozije. Stavba je sicer samevala že od leta 1990, ko so truplo bolgarskega voditelja na željo njegove družine upepelili.
Prenova poslopja DZ
18. 08. 1999 20.44
Obnova poslopja državnega zbora je približno na polovici. Do konca meseca naj bi tako dokončali nekatera manjša vzdrževalna dela, obnovo fasade - prvo, odkar stavba stoji - bodo končali do oktobra.
Velik obisk Guggenheimovega muzeja
05. 07. 1999 15.30
Ultra moderni Guggenheimov muzej v Bilbau je minuli konec tedna presegel znamko dveh milijonov obiskovalcev. Nedvomno gre za enega najbolj priljubljenih španskih muzejev, kljub dejstvu, da so ga odprli šele pred manj kot dvema letoma. Muzej, futuristična stavba iz titana, ki leži ob reki Nervion, dnevno sprejme povprečno 3000 obiskovalcev. Zadnji statistični podatki kažejo, da je muzej za madridskim Pradom na drugem mestu na lestvici najbolje obiskanih španskih muzejev. Delež tujih obiskovalcev je kar 46-odstoten. V muzeju pripravljajo razstave sodobne umetnosti, ogledati pa si je mogoče tudi dela mojstrov, kot so Marc Chagall, Vasilij Kandinski in Jean-Michel Basquiat.