stopinje
Na Mariborskem Pohorju se pripravljajo na Zlato lisico
14. 12. 2021 12.44
Mariborsko Pohorje bo čez 26 dni gostilo tekmovanje alpskih smučark za 58. Zlato lisico. Beli cirkus se bo v mestu ob Dravi ustavil po dveletnem premoru, ko si je lisica v letih 2020 in 2021 rezervni brlog poiskala v Kranjski Gori. Tokrat mariborski prireditelji pričakujejo, da bodo smučarke tekmovale na klasični progi s ciljem na Snežnem stadionu.
WMO potrdila temperaturni rekord 38 stopinj Celzija v arktičnem krogu
14. 12. 2021 09.15
V arktičnem krogu so 20. junija lani zabeležili 38 stopinj Celzija. Da je to rekordna temperatura za regijo v arktičnem krogu, je potrdila tudi Svetovna meteorološka organizacija (WMO).
Po trčenju tovornih ladij južno od Švedske našli mrtvo osebo
13. 12. 2021 09.51
V švedskih teritorialnih vodah se je zgodaj zjutraj zgodila nesreča, v kateri sta bili udeleženi britanska in danska tovorna ladja. Danska ladja se je ob trku prevrnila, dva človeka pa sta pri tem padla v vodo. Enega so kasneje našli mrtvega, drugega še vedno pogrešajo. Po nesreči so aretirali dve osebi, preiskavo pa uvedli zaradi "hudega pijanstva na morju in smrti zaradi malomarnosti".
Na severu Švedske namerili rekordnih ‒43,8 stopinje Celzija
06. 12. 2021 20.50
Na severu Švedske so se temperature spustile do rekordnega minusa. Živo srebro se je spustilo na ‒43,8 stopinje Celzija. To je najnižja izmerjena ekstremna temperatura na Švedskem od začetka meritev leta 1944.
Dež marsikje prešel v sneg, vidljivost na cestah zmanjševala tudi megla
05. 12. 2021 07.15
Po sončni soboti, ki je v višje lege prinesla pravo zimsko idilo, so nas ponoči od juga zajele nove padavine. Dopoldan je po nižinah večinoma deževalo, popoldan pa nas je od severa preplavil hladnejši zrak, zato so se dežne kaplje marsikje že drugič v tem tednu spremenile v snežinke. Omembe vredne snežne odeje po nižinah sicer tudi tokrat ni bilo. Izjema so le alpske doline in Koroška.
Šerkezi: Zasnežene gore zahtevajo kompleksno osebnost
03. 12. 2021 12.58
Marsikdo konec tedna išče sprostitev v naravi. Ker bo v soboto v hribih suho, delno jasno vreme, bodo gore vabile. A poznavalci opozarjajo ljubitelje gora, ki že neučakano čakajo zimske aktivnosti: "Plaz se lahko sproži že ob manjši dodatni obremenitvi, predvsem na strmih pobočjih."
Za nami raznoliko vremensko dogajanje: ponekod dež, drugod snežni metež
03. 12. 2021 07.30
Ponoči nas je od severa že drugič v tem tednu preplavil hladnejši zrak, posledično se je spustila tudi meja sneženja. A ker je šlo za t. i. mejno situacijo, je bilo dogajanje po Sloveniji zelo raznoliko. Za mejne situacije je namreč značilno, da že manjše spremembe temperature, jakosti padavin in hitrosti vetra v spodnji plasti ozračja pomenijo nekaj sto metrov višjo ali nižjo mejo sneženja.
Kajfež Bogatajeva: Dogovor v Glasgowu razočaranje glede izpustov, nekaj tudi napredka
14. 11. 2021 14.35
V soboto sprejeti dogovor na podnebni konferenci v Glasgowu je z vidika izpustov toplogrednih plinov in njihovega omejevanja eno razočaranje več, je dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Po drugi strani pa je bil dosežen napredek glede zagotavljanja finančne pomoči najbolj ranljivim državam in zaustavljanja izsekavanja gozdov. Da je bil na COP26 dosežen pomemben napredek, a da so potrebna nadaljnja prizadevanja, ocenjujejo tudi na okoljskem ministrstvu.
COP26: 'Svetovni voditelji mislijo, da ne živijo na istem planetu kot vsi drugi'
14. 11. 2021 07.33
Podnebna konferenca ZN v Glasgowu COP26 se je v soboto končala z dogovorom o naslednjih korakih sveta proti segrevanju ozračja, vendar pa uvodni odzivi ne govorijo o uspehu, temveč bolj o napredku. Ambicioznejši napredek je na koncu blokirala Indija, ki ni sprejela besedila o odpravi premoga. Odzivi so sicer mešani, vendar so številni politični voditelji, aktivisti in nevladne organizacije razočarani. Ostra je bila na primer izvršna direktorica organizacije Oxfam, ki je ocenila, da svetovni voditelji mislijo, da ne živijo na istem planetu, kot vsi drugi.
Podnebna konferenca COP26 se je končala z dogovorom o omejitvi globalnega segrevanja
13. 11. 2021 12.43
Na vrhu COP26 v Glasgowu je bil sklenjen dogovor, katerega cilj je preprečiti nevarne podnebne spremembe. Glasgowski podnebni pakt je prvi podnebni dogovor, ki izrecno načrtuje zmanjšanje premoga, najslabšega fosilnega goriva za toplogredne pline. Končni dogovor obeta tudi več denarja za države v razvoju. Tem bodo pomagali pri prilagajanju na podnebne vplive. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres bi si medtem želel bolj ambiciozen zaključek podnebne konference.
Zaključna bitka za okolje: pred pogajalci nov osnutek dogovora
12. 11. 2021 10.47
Kot kaže, se bo podnebni vrh v Glasgowu, ki se ga udeležujejo predstavniki skoraj 200 držav, podaljšal še za nekaj dni. V novem osnutku dogovora, ki bo predmet še zadnjih pogajanj, je nekoliko ostrejša zahteva državam po spopadanju s podnebnimi spremembami ter poziv, da se nameni finančna pomoč državam, ki trpijo škodo zaradi globalnega segrevanja, in revnejšim državam pri zelenem prehodu. Kot je sporočil predsednik COP26 je pred njimi še trdo delo, a da se vsi nadejajo ambicioznemu rezultatu.
Osnutek dogovora držav na COP 26: 'Daleč od načrta za rešitev podnebne krize'
10. 11. 2021 16.25
V osnutku sporazuma podnebnih pogajanj v Glasgowu so države pozvane k hitrejšemu opuščanju premoga in prenehanju subvencioniranja fosilnih goriv. Greenpeace je razočaran nad dokumentom ocenil, da je ta osnutek daleč od tega, da bi bil to načrt za rešitev podnebne krize. Ocenili so ga kot 'vljudno prošnjo državam, da mogoče naredijo nekaj več naslednje leto'. Sta pa danes nepričakovano skupno izjavo podali dve največji onesnaževalki ZDA in Kitajska, napovedali sta okrepljen podnebni akcijski načrt.
Zaradi temperaturne inverzije na Kredarici topleje kot po nižinah
10. 11. 2021 07.15
Po ohladitvi z začetka tedna je gore dosegla občutna otoplitev, po nižinah pa smo najnižje temperature izmerili ravno v današnjem jutru. Tudi v prihodnjih dneh nas čaka umirjeno jesensko vreme. V višje lege bo še naprej dotekal za ta del leta zelo topel in suh zrak, po nižinah pa bo zrak bistveno bolj vlažen, zato bo predvsem nad vzhodno in osrednjo Slovenijo veliko nizke oblačnosti, posledično pa bodo tukaj tudi temperature občutno nižje kot na Primorskem in v krajih nad meglenim pokrovom. Manjša sprememba vremena nas bo dosegla ob koncu tedna, ko se bo čez naše kraje pomikala oslabljena hladna fronta.
Ulice Glasgowa zavzelo na tisoče mladih podnebnih aktivistov
05. 11. 2021 14.52
Več tisoč mladih podnebnih aktivistov se je podalo po ulicah Glasgowa, da bi od voditeljev in pogajalcev na podnebni konferenci COP26 zahtevali odločno ukrepanje proti podnebni krizi. Gibanje Petki za prihodnost je shod pripravilo na dan, ko COP26 še posebej izpostavlja vlogo mladih in opolnomočenja javnosti.
Zaradi podnebnih sprememb se je količina snega v zadnjih 60 letih prepolovila
05. 11. 2021 07.30
V zadnjih desetletjih se podnebje na Zemlji zaradi človekove dejavnosti spreminja bistveno hitreje, kot se je nekoč. Z naraščajočo temperaturo zraka narašča tudi število izrednih vremenskih dogodkov, vse pogosteje pa smo deležni tudi t. i. stacionarnih situacij, ko določen tip vremena nad nami vztraja dalj časa. Tako lahko po daljšem suhem obdobju nastopi daljše obdobje deževnega vremena, tudi s poplavami. Po podatkih Arsa se pri nas najhitreje segrevajo poletja, sledijo pomladi in zime. In prav pozimi je segrevanje ozračja najbolj opazno, saj se je število dni s snežno odejo od sredine prejšnjega stoletja marsikje že prepolovilo, prav tako se je precej zmanjšala količina zapadlega snega. Kakšni pa so obeti za prihajajočo zimo?
190 držav se je zavezalo za opustitev premoga, Indije, ZDA in Kitajske ni med njimi
04. 11. 2021 06.54
Nekatere velike porabnice premoga, med njimi tudi Poljska, Vietnam in Čile, so se na COP26, ki poteka v Glasgowu, prvič zavezale k odmiku od fosilnih goriv. Med njimi ni ključnih onesnaževalk Kitajske, ZDA in Indije. V Greenpeaceu niso najbolj optimistični in opozarjajo, da je v dogovoru veliko manevrskega prostora za države.
Z zavezami COP26 bi lahko segrevanje ozračja omejili na do dve stopinji Celzija
03. 11. 2021 17.50
Avstralski raziskovalci so izračunali, da so trenutne zaveze političnih voditeljev v okviru COP26 korak v pravo smer, a še vedno premalo za doseganje cilja 1,5 stopinje Celzija iz pariškega podnebnega dogovora. Če se bomo zavez držali, bi lahko segrevanje ozračja omejili na manj kot dve stopinji Celzija, kar je zgornja meja.
Prvo potniško letalo na električni pogon že do konca desetletja?
03. 11. 2021 06.24
Nov uspeh Pipistrela Iva Boscarola. Njihova štirisedežna Panthera je na letališču Cerklje opravila lokalni polet brez emisij. To je prva faza testne kampanje, ki uresničuje evropski zeleni dogovor. Kar je v luči podnebne konference, na kateri usklajujejo, kako doseči zmanjšanje emisij za 1,5 stopinje Celzija, več kot dobrodošlo. Vsi ti majhni uspehi v boju za uporabnost zelene tehnologije v vsakdanjem življenju namreč pripomorejo k velikemu skupnemu cilju, to je zaustavljanju segrevanja Zemlje.
Dogovori na COP26: Ustavitev krčenja gozdov in zmanjšanje izpustov metana
02. 11. 2021 06.34
V škotskem Glasgowu je bil na podnebni konferenci COP26 sklenjen prvi pomembnejši dogovor. Več kot sto svetovnih voditeljev se je zavezalo, da bomo do leta 2030 ustavili krčenje gozdov. Med podpisniki bo tudi Brazilija, kjer je krčenje amazonskega pragozda še posebej pereča tema. Osrednji dvodnevni politični dogodek podnebne konference COP26, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, se je zaključil. Slovenska vlada pa je sklenila, da bo Slovenija pristopila k pobudi za krepitev izstopa iz premoga in k čistemu energetskemu prehodu.
Kraljica: Upam, da se bodo svetovni voditelji dvignili nad kratkoročne politične cilje
02. 11. 2021 07.49
Britanska kraljica, ki se zaradi slabšega zdravja ni mogla v živo udeležiti podnebne konference na Škotskem, je svetovne voditelje nagovorila z videosporočilom. 95-letna kraljica Elizabeta II. je poudarila, da se morajo svetovni voditelji s podnebno krizo spopasti zaradi prihajajočih generacij. Pozvala jih je, naj se dvignejo nad kratkoročne politične cilje in postanejo resnično državniški. Govor je zaključila z besedami, da ne bo nihče od nas živel večno, a da tega ne delamo zaradi nas samih, ampak zaradi naših otrok, otrok naših otrok in tistih, ki bodo sledili njihovim stopinjam.
Vrh voditeljev na COP26: Nove zaveze Indije, Kitajska znova razočarala
01. 11. 2021 14.35
Presenečenje drugega dneva podnebne konference je oznanilo indijskega premierja, ki je podal zavezo, da bo tretja največja onesnaževalka postala podnebno nevtralna do leta 2070. Gre za pomemben korak, ocenjujejo svetovni mediji. Znova pa je razočarala največja onesnaževalka na svetu. Njen predsednik kljub ostrim kritikam glede podnebnega načrta ni prišel v Glasgow, v zgolj pisni izjavi pa ni podal nobene nove zaveze, ki bi vzbujala upanje za naš planet. Kot je izpostavil Attenborough, starešina boja za okolje, nas naša odvisnost od fosilnih goriv potiska čez rob. Poudaril je, da moramo, dokler še imamo čas, sprejeti priložnost in tragedijo spremeniti v zmago, pri tem pa nas naj vodi upanje, in ne strah.
Janša: Jedrska energija bi lahko nadomestila premog in nafto, srečal se je tudi z Vučićem in Babišem
01. 11. 2021 18.01
Predsednik vlade Janez Janša se udeležuje Mednarodne podnebne konference COP26 v Glasgowu na Škotskem. Tam je v nagovoru svetovnim voditeljem pozval, da je skrajni čas, da izoblikujemo pot do podnebnega cilja 1,5 stopinje. Odmik od premoga in nafte sta po njegovih besedah ključna, rešitev vidi v jedrski energiji. Izpostavil je tudi, da je Slovenija sprejela dolgoročno strategijo do podnebne nevtralnosti leta 2050, a številne strokovne in okoljske organizacije so kritične in so že večkrat opozorile, da je ta premalo ambiciozna in da bi morali izpuste toplogrednih plinov drastično zmanjšati že do leta 2030. Ob robu se je Janša sicer srečal s številnimi državniki, tudi s predsednikom Republike Srbije Aleksandrom Vučićem in češkim premierjem Andrejem Babišem.
Na G20 potrdili podnebni cilj: voditelji si čestitajo, ZN in Greenpeace razočarani
31. 10. 2021 13.51
Voditelji skupine dvajsetih gospodarsko najmočnejših držav so na srečanju v Rimu potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Pri tem se jim ni uspelo dogovoriti o tem, da bi podnebno nevtralnost dosegli do leta 2050. Dogovor je za uspeh označila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, medtem ko generalni sekretar ZN Antonio Guterres srečanje zapušča razočaran. V nevladnih organizacijah so kritični do izjave.
Začel se je svetovni podnebni vrh: 'Lahko ukrepamo ali pa sprejmemo trpljenje in visoko gospodarsko škodo'
31. 10. 2021 14.30
V škotskem Glasgowu se začenja svetovni podnebni vrh. COP26 bo trajal dva tedna, svetovni voditelji pa bodo poskušali najti skupni jezik glede številnih odprtih vprašanj za reševanje podnebne krize. Kot svarijo znanstveniki in okoljski aktivisti, bo, če svet zamudi to zadnjo priložnost, da ustavi globalno segrevanje nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, človeštvo priča katastrofalnim posledicam: "Izberemo lahko ukrepanje in podpremo podnebne cilje, da preprečimo vremenske katastrofe v prihodnosti ali pa sprejmemo, da bodo ljudje umirali, družine trpele, vse to pa bo spremljala še večja gospodarska škoda," je bilo slišati ob začetku konference, od katere ima svet visoka pričakovanja.
Vrh G20: voditelji potrdili zgodovinski dogovor o obdavčitvi globalnih korporacij
30. 10. 2021 07.42
Narediti moramo vse, da bi presegli razlike med nami, je na srečanju voditeljev 20 najmočnejših gospodarstev na svetu pozval gostitelj italijanski premier Mario Draghi. Opozoril je, da globalno okrevanje po pandemiji spodkopava nepravična razdelitev cepiv med premožnejšimi in revnejšimi državami. Finančni in zdravstveni ministri skupine G20 so se v Rimu zavzeli za najmanj 70-odstotno precepljenost svetovne populacije do sredine prihodnjega leta. Voditelji so potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka od dobičkov globalnih korporacij.
Ministri pred vrhom G20 za vsaj 70-odstotno precepljenost do sredine 2022
29. 10. 2021 18.03
Največja gospodarstva sveta želijo izboljšati usklajevanje v boju proti pandemiji covida-19 in bodo zato oblikovala skupno delovno skupino, so se na srečanju v Rimu strinjali finančni in zdravstveni ministri skupine G20. Ministri so tudi pritrdili cilju vsaj 70-odstotne precepljenosti svetovne populacije do sredine leta 2022.
Prihodnji dnevi bodo v znamenju temperaturnega obrata
27. 10. 2021 07.30
Pred nami je še nekaj dni umirjenega jesenskega vremena. Ker bo v višine dotekal zelo topel in suh zrak, po nižinah pa se bo zadrževal vlažen zrak, se bo ob jasnih nočeh brez vetra krepil temperaturni obrat, kar pomeni, da bo megla v prihodnjih dneh kar trdovratna in se bo po nekaterih nižinah lahko zadrževala tudi večji del dneva. Vremensko spremembo lahko pričakujemo ob koncu tedna, ko bo zapihal jugozahodni veter in razkrojil jezera hladnega zraka. V nedeljo bo še večinoma suho, na praznični ponedeljek pa vstopamo v večdnevno obdobje nestanovitnega vremena s pogostimi padavinami.
Lani v ozračju rekordna koncentracija toplogrednih plinov
25. 10. 2021 17.04
Koncentracija ogljikovega dioksida je bila lani 149 odstotkov nad predindustrijsko ravnijo, koncentracija metana pa se je povečala za 262 odstotkov glede na leto 1750, poroča Svetovna meteorološka organizacija, ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Gre za pomembno svarilo pred prihajajočo podnebno konferenco COP26. Novo poročilo ZN medtem kaže, da države niso blizu doseganju ciljev Pariškega sporazuma.
Podnebne spremembe: katastrofa našega časa
23. 10. 2021 07.00
Drvimo po napačni – katastrofalni – poti, opozarjajo klimatologi. Ekstremne vremenske razmere – suše, poplave, so vsepogostejše. Alarmi zvonijo že nekaj časa. Spremembe, ki bodo spremenile naš planet, pa se dogajajo s takšno hitrostjo, da jih bodo čutili že naši otroci.
Kalifornijska družina je po vsej verjetnosti umrla zaradi vročine
22. 10. 2021 10.34
Družino iz Kalifornije, ki so jo avgusta v narodnem parku Sierra našli mrtvo, sta ubili huda vročina in dehidracija, so sporočili preiskovalci in tako končali večmesečna ugibanja. Pristojni so sprva mislili, da je družina umrla zaradi onesnažene vode, v kateri so ugotovili prisotnost alg. Kasneje so ugibali, da bi lahko umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, udara strele ali drog, izključen ni bil niti samomor.