storile

KFOR okrepil svoje enote na Kosovem polju

30. 09. 1999 20.53

Mednarodne mirovne sile na Kosovu (KFOR) so zaradi večje varnosti srbskih prebivalcev na Kosovem polju okrepile svoje tamkajšnje enote, so danes v Prištini sporočile enote KFOR.

Hrvaška ni zadovoljna z delom haaškega sodišča

26. 09. 1999 12.59

Hrvaška, ki se sooča z morebitno uvedbo mednarodnih sankcij, ker ni izročila Mladena Naletilića-Tute mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je včeraj haaško sodišče obtožila, da se ne zmeni za zločine, storjene proti Hrvatom.

Novi incidenti v Vzhodnem Timorju

23. 09. 1999 21.22

V glavnem mestu Vzhodnega Timorja Diliju postaja vse bolj nevarno. Danes so neznanci streljali po mestu. Žrtev ni bilo. Pripadniki mirovnih enot pa so odgovorili z opozorilnimi streli v zrak. Zaradi vse bolj pogostih tovrstnih incidentov so v vzhodno timorski prestolnici poostrili varnostne ukrepe.

Jelinčič sprašuje Bergauerja

16. 09. 1999 15.09

Prvak Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je na ministra za promet in zveze Antona Bergauerja naslovil poslansko vprašanje, zakaj se Slovenija ni odzvala na poziv mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), da izkaže strokovno pripravljenost oziroma sposobnost letališč in njenih letaliških družb na problem t.i. hrošča tisočletja oz. Y2K, s čimer bi zagotovile javno varnost letalskemu potniškemu prometu.

''Slobo bo padel kot zvezda repatica''

11. 08. 1999 16.42

Srbska prestolnica je tretjo uro po delnem sončevem mrku še vedno dokaj pusta, zaslugo za to pa gre pripisati predvsem medijem. Popolni Sončev mrk je bil samo na skrajnem severu Vojvodine.

Kouchner obsodil pokol v vasi Gračko

24. 07. 1999 12.26

Predstavnik ZN na Kosovu Bernard Kouchner je danes obsodil sinočnji pokol 14 Srbov v vasi Gračko, ki je po njegovih besedah nečloveško dejanje.

Konvencijo o prepovedi protipehotnih min ratificiralo 79 držav

03. 05. 1999 21.31

V Mozambiku se je danes začelo prvo srečanje držav članic Konvencije o prepovedi uporabe, skladiščenja, izdelave in prometa s protipehotnimi minami. Konvencijo je doslej podpisalo 135 držav, ratificiralo pa 79, nazadnje sta to danes storili Brazilija ter Antigua in Barbuda. Srečanje bo trajalo do 7. maja, na njem pa bodo razpravljali o ukrepih, potrebnih za odpravo protipehotnih min, ter se zavzeli za pristop h konvenciji tistih držav, ki tega še niso storile, med drugim ZDA, Kitajska in ZR Jugoslavija.

Črna gora zahteva izključitev iz naftnega embarga

30. 04. 1999 16.32

Črna gora je danes predlagala, da bi jo izključili iz naftnega embarga Evropske unije proti ZRJ, in pri tem izrazila pripravljenost, da sprejme mednarodni nadzor nad njenim uvozom nafte in naftnih derivatov.

NATO Bolgarijo zaprosil za vzpostavitev zračnega koridorja

18. 04. 1999 10.21

Zveza NATO je Bolgarijo zaprosila za vzpostavitev zračnega koridorja v zvezi s posredovanjem na Kosovu.

EU in ZDA izrazile zaskrbljenost nad grozodejstvi na Kosovu

26. 03. 1999 21.06

Evropska unija je ''skrajno zaskrbljena'' zaradi vse večjega števila potrjenih poročil o grozodejstvih na Kosovu, storjenih nad kosovskimi Albanci, je danes sporočilo nemško zunanje ministrstvo v Bonnu. ''Izjemno zaskrbljenost'' zaradi poročanj o zločinih srbskih sil so danes izrazile tudi ZDA.

Mirovni odbor PEN zoper uporabo zračnega prostora Slovenije pri napadih zveze NATO na ZRJ

26. 03. 1999 18.46

Mirovni odbor Mednarodnega PEN, ki je v zadnjih desetih letih mnogokrat protestiral zoper represivno politiko, ki so ji izpostavljeni kosovski Albanci, poziva slovenske oblasti, da zaprejo svoj zračni prostor za vojaška letala tujih držav in preprečijo kakršenkoli vojaški transport zveze NATO čez slovensko ozemlje, je zapisano v današnjem sporočilu odbora.

MNZ zanika dejstva, ki jih navaja predsednica HMS

24. 03. 1999 07.41

MNZ v zvezi z izjavami predsednice Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) Neve Miklavčič Predan, s katerimi znova odpira vprašanje izbrisa tujcev iz registra prebivalstva, pojasnjuje, da dejstva, ki jih predsednica HMS navaja, niso točna. Miklavčičeva je namreč na ponedeljkovi novinarski konferenci opozorila, da je ustavno sodišče v začetku letošnjega februarja razveljavilo nezakoniti izbris 130.000 nekdanjih državljanov iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. Ustavno sodišče je, kot so sporočili z MNZ, 4. februarja letos odločilo, da je zakon o tujcih v neskladju z ustavo, ker ne določa pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje oseb z območja nekdanje Jugoslavije po preteku roka, v katerem bi lahko zaprosile za sprejem v državljanstvo RS, če tega niso storile, ali po dnevu, ko je postala odločba o nesprejemu v slovensko državljanstvo dokončna. To neskladnost je zakonodajalec dolžan odpraviti v roku šestih mesecev od dneva objave odločbe v uradnem listu. Odločba vsebuje tudi ugotovitev, da določba prvega odstavka 16. člena zakona o tujcih ni v neskladju z ustavo, in odločitev, da se ukrep prisilne odstranitve tujca za obravnavano kategorijo tujcev ne sme izreči za čas do odprave ugotovljene neskladnosti.

Slovenija bo do konca januarja EU predala izhodišča za osem področij

25. 12. 1998 10.26

Slovenija je pred dnevi Evropski uniji predala pogajalska izhodišča za novih pet področij skupnega pravnega reda: za pravo gospodarskih družb, ribištvo, statistiko, carinsko unijo in zunanje odnose. Drugi sklop oddanih izhodišč pa bo dopolnila januarja, ko naj bi oddala izhodišča za še tri poglavja: prost pretok blaga, politiko konkurence ter varstvo potrošnikov in zdravja. Slovenska tiskovna agencija (STA) bo v prihodnjih dneh oziroma do konca januarja predstavila izhodišča, o katerih naj bi se po pričakovanjih slovenske strani vsebinska pogajanja začela v prvi polovici prihodnjega leta, torej v času nemškega predsedovanja uniji.

Enote zveze NATO premestile Hrvaško policijo z mejnega območja

23. 12. 1998 12.19

Sile zveze NATO, ki skrbijo za ohranjanje miru v Bosni, so z mejnega območja premestile enote hrvaške policije. To so storile na povelje Zahodnega mirovnega poslanika za Bosno, španskega poslanika Carlosa Westendorpa. Enote SFOR so to akcijo izpeljale brez incidentov. Sporno ozemlje je sedaj pod upravo policije Muslimansko-hrvaške federacije. Ozemlje je leta 1995 zavzela hrvaška vojska v ofenzivi proti bosanskim Srbom. Hrvaške vojaške sile so se pozneje s tega ozemlja umaknile, nadzor pa je bil še vedno v rokah hrvaške policije.

Intenzivni pogovori o Kosovu se nadaljujejo

08. 10. 1998 11.37

Intenzivni pogovori o kosovski krizi in morebitnem vojaškem posredovanju na visoki ravni se nadaljujejo. Na sedežu Severnoatlantske zveze v Bruslju sta danes ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in ameriški posrednik Richard Holbrooke, pozno popoldne pa se bo glede na najnovejše informacije v Londonu vendarle sestala tudi kontaktna skupina.

V SŽ oblikovali skupino strokovnjakov, ki naj bi ovrgla trditve o dumpingu

24. 09. 1998 16.12

V jeseniškem podjetju Acroni so v današnjem sporočilu za javnost v zvezi z uvedbo protidumpinškega postopka proti družbi, objavljenega v uradnem listu Evropske unije, ki so ga proti Acroniju sprožili njegovi evropski konkurenti, zapisali, da v Slovenskih železarnah (SŽ) in Acroniju prijavo razumejo kot legitimno potezo konkurentov, ki se tako borijo za svoj trg. SŽ poudarjajo, da gre šele za preiskovalni postopek, ob koncu katerega se bo odločalo, ali gre v omenjenem primeru za dumping. Kot je zapisano v sporočilu, bodo SŽ storile vse, da dokažejo neupravičenost prijave, v ta namen pa so oblikovali tudi posebno skupino strokovnjakov. V njej so tudi tuji strokovnjaki in ljudje, ki že imajo izkušnje z reševanjem podobnih težav.

Najmanj 149 mrtvih v petkovem bombnem napadu v Nairobiju

09. 08. 1998 09.23

Po petkovem bombnem napadu na ameriško veleposlaništvo v kenijski prestolnici Nairobi so reševalci do danes odkrili 149 smrtnih žrtev, se je izvedelo iz bolnišnic in policijskih krogov v Nairobiju. V napadu je bilo ranjenih skoraj 4300 ljudi. Televizija je poročala, da so reševalci sinoči izpod ruševin potegnili dva preživela. V reševalni akciji sodeluje tudi 180 izraelskih strokovnjakov, Francija je v Kenijo poslala zdravniško ekipo ter tono živil, nemški Rdeči križ pa bo na kraj nesreče danes poslal krvno plazmo in druge medicinske pripomočke. Ameriška veleposlanica v Nairobiju Prudence Bushnell je povedala, da bo vzroke napada preučilo več kot 500 preiskovalcev in varnostnih uslužbencev. Ameriški predsednik Bill Clinton pa je sinoči v Washingtonu poudaril, da bodo ZDA nadaljevale boj proti terorizmu in storile vse, da najdejo osebe, odgovorne za napad.

EU prepovedala nova vlaganja v Srbijo

08. 06. 1998 12.55

Zaradi "hudega poslabšanja" razmer na Kosovu so zunanji ministri Evrpske unije danes v Luxembourgu sprejeli odločitev o prepovedi novih vlaganj v Srbijo. Pri tem so opozorili, da je petnajsterica pripravljena izvesti nadaljnje ukrepe proti Beogradu, če tamkajšnje oblasti ne bodo ustavile uporabe sile in storile korakov, ki bodo pripeljali do resničnega političnega napredka.

Novi ukrepi proti Indiji

14. 05. 1998 15.21

Japonska je danes napovedala, da Indiji ne bo več dodeljevala gmotnih posojil. Omenjeni ukrep je del sankcij proti Indiji, s katerimi Tokio protestira proti indijskim jedrskim poskusom.

Švedska zunanja ministrica obsodila bombni napad v Rigi

07. 04. 1998 12.52

Švedska zunanja ministrica Lena Hjelm-Wallen je danes obsodila včerajšnji bombni napad na rusko veleposlaništvo v Rigi. V sporočilu za javnost je ministrica ocenila, da gre za hudo nasilno dejanje proti tujemu diplomatskemu predstavništvu. Izrazila je prepričanje, da bodo latvijske oblasti storile vse za odkritje krivcev, ter poudarila pomen pozitivnega razvoja odnosov med Latvijo in Rusijo. Švedska je v stalnem stiku z Rigo in Moskvo, saj želi olajšati dialog med državama, je še pojasnila švedska zunanja ministrica.

Latvijski predsednik na obisku v Izraelu

23. 02. 1998 17.15

Latvijski predsednik Guntis Ulmanis je danes na povabilo izraelskega predsednika Ezerja Weizmana začel tridnevni obisk v Izraelu, se je izvedelo iz uradnih virov.

Evropski parlament sprejel dokument po kateren naj EU začne prihodnje leto pogajanja z vsemi kandidatkami za članstvo

04. 12. 1997 18.39

Evropski parlament je v Bruslju sprejel dokument, v katerem se je zavzel, naj EU prihodnje leto hkrati začne pogajanja z vsemi kandidatkami za članstvo, ki izpolnjujejo politične kriterije, zastavljene na koebenhavnskem vrhu leta 1993. Pri tem je parlament predlagal, naj unija poleg Cipra začne intenzivna pogajanja s kandidatkami, ki jih je Evropska komisija ocenila za najbolj pripravljene: Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Slovenijo. Parlament opozarja, da unija ne sme vnaprej časovno določiti datuma, kdaj bodo prosilke dosegle polnopravno članstvo, saj bo ta odvisen od prizadevanj, ki jih bodo posamezne kandidatke storile. Evropski parlament se je v resoluciji zavzel za temeljito reformo institucij unije še pred vstopom prve članice v povezavo in torej s tem za zgodnjo medvladno konferenco, ki naj bi dokončno odgovorila na to vprašanje.

Monti kritiziral prepočasno usklajevanje zakonodaj članic EU za učinkovito delovanje notranjega trga

27. 11. 1997 11.46

Evropski komisar za notranji trg Mario Monti je danes v nagovoru pred svetom ministrov Evropske unije za notranji trg izjavil, da je unija <I>zelo daleč</i> od uresničitve akcijskega načrta za učinkovito delovanje skupnega notranjega trga. Hkrati je poudaril, da je obnašanje nekaterih držav, ki zaostajajo z vnašanjem ustreznih sprememb v nacionalno zakonodajo, nedopustno.