strank

Protesti okoli 50.000 brezposelnih po vsej Nemčiji za delovna mesta
07. 04. 1998 07.29
Brezposelni so po vsej Nemčiji danes že tretjič z zborovanji in drugimi akcijami protestirali proti krizi v zaposlovanju. Po prvih ocenah organizatorjev se je protestov v 300 mestih udeležilo 50.000 do 60.000 ljudi, kar je več kot na drugem protestnem dnevu marca.

Chirac načrtuje nadaljnje pogovore o morebitnih ustavnih spremembah
06. 04. 1998 17.42
Francoski premier Lionel Jospin se je danes v Parizu sešel s predsednikom države Jacquesom Chiracom. S tem srečanjem je Chirac sklenil niz pogovorov s člani predsedstev 13 strank in predsednikoma obeh domov parlamenta, za katerega se je odločil po nedavnem uspehu skrajnih desničarjev na lokalnih volitvah v sredini marca. Jospin je po srečanju povedal, da Chiracu ni predstavil predlogov institucionalnih reform, ki pa jih v kasnejšem obdobju ne izključuje, "če bodo le-te pripomogle k pospeševanju demokracije". Sicer pa Chirac spričo uspeha skrajnih desničarjev načrtuje nadaljnje pogovore glede morebitnih ustavnih sprememb, so danes sporočili iz njegovega urada v Parizu.

Glavni odbor SLS podprl predsednika in vodstvo stranke
06. 04. 1998 07.46
Glavni odbor Slovenske ljudske stranke (GO SLS) je na današnji seji obravnaval grobo in sistematično blatenje Slovenske ljudske stranke ter njenega predsednika v nekaterih slovenskih medijih. Zavzel se je za razjasnitev vprašanj glede financiranja vseh političnih strank, ob tem pa odločno zavrača vnaprej skonstruirano blatenje strank in posameznikov, je v sporočilu za javnost zapisala SLS. GO SLS tudi ugotavlja, da je do teh napadov prišlo ob izvajanju koalicijskega dogovora o ustanovitvi posebne vladne komisije za preprečevanje oškodovanja državnega in družbenega premoženja, sprejemanju zakonodaje o zaključku lastninjenja, načelnih potezah SLS ob incidentu v Zavrču in predvsem ob razkritju tajnega slovensko-izraelskega sporazuma. Člani glavnega odbora SLS so napade na SLS sprejeli kot izziv, da ponovno pokažejo svojo enotnost in zaupanje v vodstvo stranke, zato v celoti podpirajo prizadevanja predsednika in celotnega vodsta SLS, ki z doslednim izvajanjem programa SLS dokazujejo svojo odgovorno in državotvorno držo.

Jelinčič ponovno opozarja, da ni vabljen na koordinacijo
02. 04. 1998 17.39
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič v izjavi za javnost ponovno opozarja, da ga trenutno predsedujoči koordinaciji parlamentarnih strank Marjan Podobnik (SLS) ne vabi na sestanke te koordinacije. Jelinčič pojasnjuje, da SNS ni podpisala sporazuma o vstopanju v Evropsko unijo z obrazložitvijo, da so navedbe v sporazumu le zavajanje. Po njegovem se je izkazalo, da je bilo pogojevanje podpisa sporazuma s strani SNS z ureditvijo in sprejetjem zaščitne zakonodaje popolnoma na mestu, saj še danes, ko je od podpisa minilo že skoraj leto dni, ni bila v obravnavi večina od navedenih zakonov. Jelinčič v izjavi za javnost tudi opozarja na "nesposobnost ministra brez resorja" in predsednika SLS Marjana Podobnika, tako kar zadeva izpolnjevanje njegovih obljub ob prevzemu oblasti kot dogovarjanje s Hrvaško.

Kviaz potrdil sestavo pridružitvenega parlamentarnega odbora
02. 04. 1998 11.42
Komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (Kviaz) je na predlog parlamentarnega odbora za mednarodne odnose oblikovala odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi slovenskega dela Pridružitvenega parlamentarnega odbora, ki naj bi ga po potrditvi v državnem zboru vodila Darja Lavtižar-Bebler, prvi podpredsednik pa naj bi bil Janez Karmberger.

Koordinacija strank o zaščitni zakonodaji
02. 04. 1998 08.14
Koordinacija parlamentarnih strank je včeraj pozno popoldne za zaprtimi vrati začela razpravo o projektu zagotavljanja varovanja javnega oziroma državnega interesa od vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Na je bila predstavljena strategija sprejemanja zaščitne zakonodaje, to je 16 zakonov, ki naj bi bili sprejeti prednostno še pred uveljavitvijo pridružitvenega sporazuma, je pred začetkom razprave povedal podpredsednik vlade Marjan Podobnik, v kabinetu katerega omenjeno zaščito tudi pripravljajo.

Evroparlamentarci dosegli dogovor o evropski centralni banki
02. 04. 1998 08.08
Predstavniki najpomembnejših strank v evropskem parlamentu so se danes dogovorili, da bo morala Evropska centralna banka, ki bo od 1. januarja 1999 odgovorna za denarna vprašanja Evropske unije, o svojih monetarno-političnih odločitvah redno poročati poslancem evropskega parlamenta.

London računa na dogovor o Severni Irski prihodnji teden
01. 04. 1998 16.21
Britanska vlada računa, da se bodo večstranska pogajanja o prihodnosti Severne Irske končala z dogovorom konec prihodnjega tedna. "Če bodo strani nadaljevale delo tako odločno, nam bo uspelo," je v Belfastu danes povedala ministrica za Severno Irsko Mo Mowlam.

Več sredstev, namenjenih za avtoceste?
01. 04. 1998 15.55
Državni zbor je dopoldanski del redne seje v celoti namenil splošni razpravi o rebalansu nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji, ki je v hitrem zakonodajnem postopku, predvideva pa skoraj stoodstotni dvig vrednosti progama iz 2,17 milijarde dolarjev na 4,1 milijarde.

Duma bo od Jelcina zahtevala umik Kirijenkove kandidature
31. 03. 1998 12.29
Spodnji dom ruskega parlamenta duma bo jutri glasoval o zahtevi ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu, naj umakne kandidaturo Sergeja Kirijenka za novega premiera, je danes sporočil predsednik dume Genadij Seleznjov.

Očetov priimek v Španiji nič več na prvem mestu
31. 03. 1998 09.19
Očetov priimek v prihodnje v Španiji ne bo več glavni priimek, temveč bodo lahko španski otroci prevzeli tudi materin priimek. Španci praviloma nosijo dva priimka, in sicer očetovega pred materinim. V skladu z osnutkom zakona, ki ga je parlamentu predstavilo nekaj strank, bodo lahko starši v prihodnje spremenili vrstni red priimkov, ali pa bodo otroku nadeli le enega od priimkov. S sprejetjem zakona bi se končalo krivično izginjanje ženske rodovne linije, je menila poslanka skrajne levice Merce Rivadulla. Nekatere države Evropske unije so nedavno sprejele podobne reforme, med njimi tudi Nemčija, Portugalska in Finska, medtem ko v Franciji in Italiji očetov priimek ostaja na prvem mestu.

Parlamentarne volitve v Ukrajini
30. 03. 1998 08.06
V Ukrajini je včeraj potekal prvi krog parlamentarnih volitev, na katerih je približno 38 milijonov volilnih upravičencev volilo 450-članski parlament. Za glasove se je potegovalo 30 strank in zvez, ki morajo za vstop v parlament preseči 4-odstotni prag.

Marjan Podobnik: Mi smo bili takrat zavedeni
27. 03. 1998 17.36
Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani znova zavrnil odgovornost SLS za poslovanje agencije Magenta, ki je izvedla nekatere projekte za strankino predvolilno kampanjo leta 1992, in zatrdil, da je bila stranka zavedena. Razkrivanje domnevne vpletenosti SLS v morebitne finančne nepravilnosti Magente in nekaterih drugih podjetij pa je Podobnik označil kot "naročeno, a slabo vodeno kampanjo" lobijev, strank, skupin in posameznikov, ki želijo kriminalizirati SLS ob dejstvu, da je postala vladna stranka in ima možnost uresničiti vrsto tehtnih projektov, ter ob realni možnosti, da stranka zmaga na lokalnih volitvah konec tega leta.

Vlada o slovenski-izraelskem varnostnem sporazumu tudi prihodnji teden
26. 03. 1998 17.17
Vlada je na včerajšnji seji vnovič razpravljala o slovensko-izraelskem varnostnem sporazumu, vendar razprave ni končala, je po seji povedala direktorica urada za informiranje Marta Kos. Po njenih besedah bo vlada prihodnji teden razpravo o omenjenem sporazumu nadaljevala in jo predvidoma tudi končala.

V Španiji enakopravno pri določanju vrstnega reda imen
26. 03. 1998 09.52
V Španiji naj bi pri določanju družinskega imena v prihodnje med moškimi in ženskami vladala enakopravnost. To pomeni, da bodo starši odločali o tem, ali bo njihov otrok na prvem mestu nosil očetov ali mamin priimek. Poslanci vseh strank v parlamentu so predlog zakona o imenih sprejeli skoraj enoglasno. Do sedaj je v Španiji priimek očeta avtomatsko stal na prvem mestu, materin pa na drugem. Španski otroci so lahko šele s polnoletnostjo sami odločali o vrstnem redu njihovih priimkov in ga tudi po želji spreminjali. Nerazrešeno je ostalo vprašanje, kaj storiti, če se starši ne morejo zediniti o vrstnem redu priimkov.

Jelinčič: SNS je upravičena do sodelovanja v koordinaciji
24. 03. 1998 16.12
Slovenska nacionalna stranka (SNS) ne pristaja na pogojevanje sodelovanja v koordinaciji parlamentarnih strank s podpisom sporazuma o sodelovanju pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo (EU), sta na današnji novinarski konferenci poudarila predsednik stranke Zmago Jelinčič ter poslanka Polonca Dobrajc. SNS je do sodelovanja v koordinaciji upravičena, saj je parlamentarna stranka, pa tudi sicer gre za obliko sporazumevanja glede politike Slovenije do vključevanja v EU in zvezo Nato, ki trenutno celo obravnava meddržavni sporazum med Slovenijo in Izraelom. Sporazuma o sodelovanju pri vstopanju Slovenije v EU SNS ne namerava podpisati oziroma ga bo podpisala šele, ko bo sprejete vsaj pol v njem predvidene zaščitne zakonodaje. Od 16 zakonov, ki naj bi jih parlament po sporazumu sprejel pred dokončno uveljavitvijo sprememb 68. člena ustave, polovice v DZ še ni, ostali predlogi pa so v prvi obravnavi, z izjemo enega, ki je v drugi. "SNS pa sporazuma ni podpisala, ker je zaščitna zakonodaja premalo pripravljena," je poudarila Dobrajčeva.

Volitve v Moldaviji so potekale mirno
23. 03. 1998 10.41
Včerajšnje volitve v Moldaviji so kljub prepovedi izvedbe volitev v Dnjestrski republiki potekale mirno.

Češki parlament podprl predčasne volitve
20. 03. 1998 12.30
Češki parlament je dokončno odobril predčasne parlamentarne volitve, ki naj bi potekale 19. in 20. junija, predsednik Vaclav Havel pa mora volitve še uradno potrditi. Tako je 54 od skupno 72 poslancev v zgornjem domu podprlo omenjeno določilo.

V nedeljo volitve na Kosovu
18. 03. 1998 17.50
Hrvaška tiskovna agencija Hina je poročala, sklicujoč se na navedbe glavne volilne komisije na današnji novinarski konferenci v Prištini, da bodo 22. marca "albanske predsedniške in parlamentarne volitve na Kosovu, na katerih bo, kot domnevajo, sodelovalo okrog milijon volilcev". Sodelovalo naj bi sedem strank in združenj, predloženih je 482 kandidatov, največ - 98 jih bo iz Demokratske zveze Kosova. Albanska tiskovna agencija ATA pa je v ponedeljek objavila vest - prav tako sklicujoč se na novinarsko konferenco volilne komisije v Prištini - o volitvah na Kosovu, na katerih naj bi bilo "25 do 30 odstotkov več volilcev kot leta 1992" oziroma "okrog 1,5 milijona volilcev", med katere prištevajo pripadnike muslimanske, turške in romske etnične skupnosti, ne pa tudi Srbov in Črnogorcev, ki živijo na Kosovu. Volilna komisija je, kot je povzela ATA, doslej prejela le dve kandidaturi: Luljete Pula-Beqiri iz Socialdemokratske stranke in Ibrahima Rugove iz Demokratske lige Kosova.

Janša predlaga zamenjavo SLS kot predsedujočo koordinaciji parlamentarnih strank
18. 03. 1998 16.13
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je v današnjem pismu predsedniku Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjanu Podobniku, ki predseduje t.i. koordinaciji parlamentarnih strank, izrazil nezadovoljstvo nad vodenjem koordinacije in predlagal, da jo v izogib zapletom od 19. marca vodi druga stranka. Janša je v pismu opozoril na ponavljajoče prestavljanje sej koordinacije in na nesprejemljivost sklica seje za petek, 20. marca, v vladnih prostorih. Poslovnik koordinacije namreč določa, da seje potekajo v državnem zboru. Predsednik SDS ugotavlja, da Marjan Podobnik s takšnim ravnanjem ne prispeva h kakovostnemu delu in uresničevanju vloge, ki naj bi jo imela koordinacija parlamentarnih strank kot institut doseganja konsenza med različnimi političnimi strankami, dvomi pa tudi v iskreno pripravljenost vlade, da se v celoti pojasni ozadje in ugotovi odgovornost za, kot piše Janša, "protiustavni meddržavni sporazum med Republiko Slovenijo in Izraelom".

Kosovo: Nasilje med demonstracijami v Peći
18. 03. 1998 12.53
- Med današnjimi demonstracijami kosovskih Albancev v Peći je po podatkih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na albanske vire, policija ubila 50-letnega Albanca, pet naj bi jih ranila, več pa pretepla. Srbska tiskovna agencija Tanjug, ki je tudi poročala o demonstracijah v Peći, pa je zapisala, da ''policija ni posredovala, čeprav so albanski protestniki na policiste streljali in jih obmetavali s kamenjem''. Sklicujoč se na pokrajinski sekretariat za informacije je Tanjug še poročal, da so demonstranti v Peći, Klini, Prizrenu, Kosovski Mitrovici in Gnjilanu poškodovali nekaj policijskih vozil, razbijali trgovinske izložbe in policiste obmetavali s kamenjem. V Prištini pa se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes zbralo tudi okoli 2000 Srbov, ki so se mirno sprehodili mimo sedeža Demokratske lige Kosova, kjer so takrat potekali pogovori med posebnim ameriškim odposlancem Robertom Gelbardom in albanskimi predstavniki. S predstavniki albanskih političnih strank na Kosovu se bo danes, kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, predvidoma srečal tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Nikolaj Afanasijevski.

LDS zavrača očitke ZLSD
13. 03. 1998 16.09
Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Gregor Golobič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani zavrnil očitke vodje poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Mirana Potrča o domnevni nedoslednosti premiera Janeza Drnovška in stranke pri sklicevanju na ustavo in v zvezi z držo stranke pri vračanju gozdov Rimskokatoliški cerkvi (RKC). LDS je ob dejstvu, da je ustavno sodišče s svojimi razsodbami praktično zaprlo prostor možnih sprememb zakona o denacionalizaciji, storila največ, kar je bilo mogoče, ocenjuje Golobič in zatrjuje, da zaradi sorazmernega neuspeha stranka ne bo spreminjala svojih stališč, da RKC do tolikšnega premoženja ni upravičena in da ga za svoje delovanje ne potrebuje. LDS pa da si bo tudi vnaprej prizadevala za čim večji delež javnih gozdov. Golobič je uvodoma ocenil, da se v javnosti pred sklepnim dejanjem spreminjanja zakona o denacionalizaciji začenja brezobzirna bitka za interpretacijo, kdo je kriv, da zakon na koncu ne bo niti po volji in prepričanju velike večine državljanov in ne tak, kakšnega si želijo nekatere politične stranke. Liberalna demokracija z izidom sicer ni zadovoljna, je priznal Golobič, marsikaj pa je sama oziroma v sodelovanju s koalicijskima partnerkama in Združeno listo tudi dosegla, je opozoril; gre za možnost revizije pravnomočnih sodb, boljši položaj najemnikov stanovanj in poslovnih prostorov, uveljavljanje hipotek in med drugim nevračanje premoženja fevdalcem. "Glede vprašanja gozdov in cerkve bi ob drugačni večinski opredelitvi ustavnih sodnikov, treznejšemu oziroma manj militantnemu nastopu slovenske RKC ter manj prestižnemu obnašanju posameznih političnih strank lahko dosegli bistveno več," je ocenil Golobič.

Matični odbor podprl sprejem zakona o t.i. kulturnem tolarju
13. 03. 1998 10.27
Odbor DZ za kulturo, šolstvo in šport je na dopoldanski seji soglasno podprl sprejem zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, s katerim želi skupina 22 poslancev vseh strank v prihodnjih šestih letih (1998-2003) v približno enakih letnih deležih za določene programe zagotoviti 23 milijard tolarjev.

SDS od vlade pričakuje pojasnilo v zvezi z meddržavnim sporazumom med Slovenijo in Izraelom
12. 03. 1998 16.37
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je v današnjem pismu predsednikom parlamentarnih strank ter poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti izrazil sum v iskreno pripravljenost vlade, da razjasni vse okoliščine in ugotovi odgovornost za podpis protiustavnega meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom.

Rasmussen pri kraljici napovedal nadaljevanje stare koalicije
12. 03. 1998 15.49
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen je kraljici Margareti II. danes napovedal nadaljevanje vlade socialdemokratov in socialnih liberalov. Na včerajšnjih splošnih volitvah je njegova manjšinska vlada s podporo dveh levih strank namreč prejela pičlo večino 90 proti 89 mandatom v folketingu, danskem parlamentu.

Izdelan osnutek mirovnega načrta za Baskijo
12. 03. 1998 15.11
Predsednik španske pokrajine Baskije Jose Maria Ardanza je objavil osnutek mirovnega načrta za Baskijo, ki predvideva politični dialog o prihodnosti te španske pokrajine pod pogojem, da se separatistična organizacija ETA odpove uporabi sile. O predlogu Ardanze bodo na skupni seji razpravljali predstavniki baskovskih parlamentarnih strank. Načrt naj bi prinesel trajen dogovor v okviru sedanjega pravnega in političnega sistema v Baskiji. Predlog ne izključuje katere od oblik vseljudskega odločanja, vsekakor pa naj bi o sklenjenem dogovoru odločali volilci na referendumu.

Strogi varnostni ukrepi na volitvah v Kašmirju
07. 03. 1998 11.49
Pod okriljem strogih varnostnih ukrepov 1,5 milijona volilnih upravičencev v dveh volilnih okrožjih v indijskem Kašmirju danes voli poslance spodnjega doma parlamenta v New Delhiju.

Seks seminarja še ne bo kmalu konec
06. 03. 1998 09.10
Afere o domnevnem ljubezenskem razmerju med predsednikom ZDA Billom Clintonom in nekdanjo pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky še ne bo tako hitro konec. Brskanje po predsednikovem perilu pa bolj škodi neodvisnemu preiskovalcu Kennethu Starru, saj po anketi televizijske družbe CBS le 12 odstotkov Američanov odobrava njegovo početje. Poleg tega tudi nanj letijo obtožbe o laganju pod prisego, kar hoče sam dokazati predsedniku Clintonu.

Albanska opozicija poziva k pripravljenosti na boj
05. 03. 1998 16.27
Albanske opozicijske stranke so vse Albance pozvale k pripravljenosti na boj proti "srbskim agresorjem" na Kosovu. Izjavo o tem je danes podpisalo 28 albanskih združenj in strank pod vodstvom Demokratske stranke nekdanjega predsednika Salija Berishe.

Vložen predlog za spremembo zakona o državni upravi
05. 03. 1998 16.21
Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor in poslanec te stranke Ciril Ribiči sta v zakonodajni postopek vložila predlog za spremembo zakona o državni upravi, s katerim predlagata, da bi imela vlada največ dva ministra brez listnice, namesto sedanjih 57 pa največ 32 državnih sekretarjev.