stranka SDS
Kršitev koalicijske pogodbe
05. 07. 2001 00.00
Je vladna SLS+SKD s tem, ko so se njeni štirje poslanci pridružili opozicijskim poslancem in podpisali pod zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala okoliščine domnevnega oškodovanja elektrogospodarstva, kršila koalicijsko pogodbo?
Protest SNS proti manipulaciji
17. 06. 2001 00.00
Slovenska nacionalna stranka (SNS) najostreje protestira proti politični manipulaciji ob srečanju ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, v Sloveniji, ko je bil na sprejemu od vseh predstavnikov političnih strank navzoč le predsednik SDS Janez Janša in bil povrh vsega predstavljen še kot "vodja opozicije". Prepričani smo, da brez dogovora v najvišjih političnih strukturah to ne bi bilo mogoče in da za vsem stoji odločitev premiera Janeza Drnovška, da tudi z lažmi doseže tisto, kar si je zastavil. Z najnovejšo podlo manipulacijo je dr. Drnovšek evidentno pokazal, da namerava v najkrajšem času - takoj po sprejemu novega poslovnika DZ, v katerem opozicija ne bo več imela nobene besede in možnosti, celo govora ne, in po sprejemu nekaterih ustavnih sprememb - vreči iz vladne koalicije tako ZLSD kot tudi SLS+SKD in vanjo pripeljati SDS in NSi. Predsednika SDS je dr. Drnovšek na omenjeni način že predstavil kot svojega naslednika, v zameno za to pa lahko na predsedniških volitvah naslednje leto računa na desne glasove, je v današnji izjavi za javnost napisal predsednik SNS Zmago Jelinčič.
Anonimne grožnje Andreju Bručanu
14. 06. 2001 00.00
Socialdemokratska stranka Slovenije izraža ogorčenost nad nekaterimi dogodki, ki spremljajo razpravo o referendumu o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Nekdanji minister za zdravstvo Andrej Bručan je tako prejel vrsto anonimnih groženj. Kot navajajo v SDS, mu neznanci grozijo z napadi, če bi še naprej javno nasprotoval noveli zakona.
SNS za večjo zaščito živali
24. 05. 2001 00.00
Slovenska nacionalna stranka (SNS) je predstavila svoje predloge za izboljšanje razmer na področju zaščite živali. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) predlaga spremembo zakona o zaščiti živali, ki določa, da mora biti na vsakih 800 registriranih psov zagotovljeno eno mesto v zavetišču za živali. Po navedbah SNS je v Sloveniji veliko neregistriranih psov, zato so prepričani, da bi bilo bolj ustrezno, če bi zagotovili eno mesto na vsakih tisoč prebivalcev. Kot je na novinarski konferenci dejal poslanec SNS Sašo Peče, so razmere v Sloveniji na tem področju slabe, saj obstaja le eno registrirano zavetišče za živali v Mariboru.
Hvalica izstopil iz SDS
23. 05. 2001 00.00
Ivo Hvalica, nekdanji poslanec in do kongresa v Celju tudi podpredsednik Socialdemokratske stranke je nepreklicno izstopil iz stranke, kot glavni razlog za odhod pa navaja sobotni nastop Janeza Janše, ki je delegate kongresa pozval, naj Hvalice ne izvolijo v izvršilni odbor stranke. Hvalica meni, da so bila s tem poteptana osnovna demokratična načela in da se ne more enačiti s stranko, ki ni več demokratična. V stranki njegove odstopne izjave še niso prejeli.
Srečanje Pahorja in Robertsona
22. 05. 2001 00.00
Predsednik slovenskega državnega zbora Borut Pahor se je v Bruslju sestal z generalnim sekretarjem Nata Georgeom Robertsonom. Ob močni podpori, ki jo slovenska prizadevanja za pridobitev članstva v Severnoatlantski organizaciji uživajo v parlamentu, je Pahor Robertsonu zagotovil, da bo državni zbor storil vse, kar je v njegovi pristojnosti, za zagotovitev slovenske pripravljenosti za vstop v NAto.
Janez Janša ostaja predsednik
20. 05. 2001 00.00
Janez Janša ostaja predsednik SDS tudi v prihodnje, saj je kot edini kandidat za predsedniško mesto od 380 delegatov 7. kongresa stranke prejel potrebno večino glasov podpore. Kongres je včeraj izvolil tudi 18 članov izvršilnega odbora in pet članov nadzornega odbora. Novi člani izvršilnega odbora so tako postali: Miroslav Luci, Miha Brejc, Milan Zver, Jože Zagožen, Anton Jeglič, Branko Grims, Branko Kelemina, Andrej Bručan, Drago Šiftar, Bojana Kos, Davorin Kranjc, Ladka Furlan, Anže Logar, Miloš Dular, Robert Rožič, Stanislav Hren, Alenka Paulin in Branko Krznarič. Največ glasov podpore za članstvo v nadzornem odboru pa so prejeli: Dimitrij Kovačič, Tomaž Toplak, Ivanka Režonja Šimonka, Jožica Dolenšek in Božidar Brudar. Sicer pa se je za mesta v izvršilnem odboru potegovalo 34 kandidatov, na mesto v nadzornem odboru pa jih je upalo 12.
Kongres SDS v Celju
19. 05. 2001 00.00
Po napovedih predsednika SDS Janeza Janše je 7. kongres stranke, ki zaseda v prostorih Celjskega sejma, "kongres novih energij". Približno 400 delegatov - nekaj več kot polovica jih je delegatov po funkciji, ostali pa so bili izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Predkongresna razprava v stranki je pokazala, da politični program, ki je bil sprejet maja 1999 na portoroškem kongresu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi oz. dopolniti z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o delovno-pravni zakonodaji, o Evropski zvezi, o zvezi NATO, o razvoju slovenskega podeželja in kmetijstva, o sonaravnem bivanju in delovanju, o pomenu inovativne družbe ter o povečevanju neupravičenih socialnih razlik. Predlog resolucije z naslovom Devet grafitov študentskega razuma pa je pripravila tudi Socialdemokratska mladina (SDM).
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."
Pred kongresom SDS
01. 05. 2001 00.00
Ustvarjamo Slovenijo vrednot bo geslo 7. kongresa SDS, ki bo 19. maja zasedal v Celju in bo po napovedih predsednika stranke Janeza Janše "kongres novih energij". Približno 430 delegatov - nekaj več kot polovica jih bo delegatov po funkciji, ostali pa bodo izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Kandidate lahko do 5. maja predlagajo vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kot poudarjajo v vodstvu SDS, je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program, ki je bil sprejet na 5. kongresu v Portorožu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o zaposlovanju in delovnih razmerjih, o izzivih mlade generacije, o ekoloških izzivih ter o slovenski poti v EU in zvezo NATO.
Novo vodstvo ljubljanske SDS
31. 03. 2001 00.00
Andrej Bručan, nekdanji minister za zdravstvo v Bajukovi vladi in vodja urgentne službe ljubljanskega Kliničnega centra, je novi predsednik mestnega odbora SDS Ljubljana. Na konferenci najmočnejšega strankinega občinskega odbora v državi so izvolili tudi 15-članski izvršilni odbor.
Brezposelni poslanci
14. 02. 2001 00.00
Po lanskih volitvah, se 46 poslankam in poslancem nekdanjega sklica ni uspelo uvrstiti v državni zbor oziroma sploh niso več kandidirali. 28 nekdanjih poslancev še vedno prejema nadomestilo za poslansko plačo, do katerega so upravičeni največ eno leto po izteku mandata.
Slavnostna akademija SDS
10. 02. 2001 00.00
Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) se mora zaradi neštetih sprememb, ki se obetajo v prihodnosti, socialnih posledic teh sprememb ter zaradi razmer, ki so nastale po zadnjih volitvah, precej spremeniti. Odgovornosti posameznih delov stranke so doslej kljub jasnim statutarnim določbam večkrat živele svojo prakso, informiranje v stranki je bilo preveč zanemarjeno in nezadostno razvito, ustanoviti pa bo treba tudi dodatne mehanizme, preko katerih bo mogoče oblikovati nove alternative, je na včerajšnji slavnostni akademiji ob 12. rojstnem dnevu SDS, ki se je je udeležil tudi predsednik NSi Andrej Bajuk, dejal njen predsednik Janez Janša. SDS bo o teh spremembah govorila na kongresu, ki bo predvidoma maja letos.
Nesodelovanje SDS pri vodenju delovnih teles?
24. 01. 2001 00.00
Izvršilni odbor Socialdemokratske stranke Slovenije je na včerajšnji seji na predlog poslanske skupine SDS sprejel sklep, da njihovi poslanci ne bodo sodelovali pri vodenju parlamentarnih delovnih teles, če vladajoča koalicija do jutri ne bo sprejela dogovora in predlogov poslanske skupine SDS glede nadzora opozicije pri vodenju določenih delovnih teles državnega zbora.
Redni kongres SDS predvidoma v maju
06. 01. 2001 00.00
Svet Socialdemokratske stranke Slovenije je na včerajšnji za javnost zaprti seji analiziral izide jesenskih parlamentarnih volitev ter sprejel dokument, ki vsebuje sklepe v zvezi z aktualnimi razmerami, v katerih se je znašla stranka. Po mnenju sveta SDS je program, ki ga je stranka sprejela na zadnjem kongresu leta 1999 v Portorožu, ustrezen, vendar pa po kongresu niso uspeli uveljaviti večinskega volilnega sistema - slednjega so opredelili kot ključni instrument za uresničevanje programa. Na podlagi te ugotovitve je svet naložil vsem strankinim organom, naj pričnejo s pripravami na sedmi redni kongres stranke, ki naj bi bil po četrtkovi odločitvi izvršilnega odbora SDS maja letos. Kot je po nocojšnji seji dejal predsednik SDS Janez Janša, bodo na kongresu poleg volitev vodstva med drugim sprejemali nekatere dopolnitve programa ter statuta stranke.
Ustanovna seja parlamenta Republike srbske
16. 12. 2000 00.00
Poslanci parlamenta Republike srbske so na današnjem ustanovnem zasedanju v Banja Luki za predsednika parlamenta izvolili Dragana Kalinića, predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). Zanj je glasovalo 54 poslancev, 24 jih je bilo proti, dva pa ste glasovanja vzdržala. Pred poslanci je prisegel tudi novi predsednik Republike srbske Mirko Šarović. Za podpredsednika parlamenta sta bila izvoljena Zoran Djerić, poslanec Demokratske stranke in Sulejman Tihić, poslanec Stranke demokratične akcije, za generalnega sekretarja pa je bil imenovan Mirko Stevanović iz Socialistične stranke. Poleg tega so poslanci še potrdili poslanske mandate, imenovali parlamentarna delovna telesa in prisegli. Poslanci strank iz Federacije BiH sicer niso želeli priseči, saj so želeli, da bi ta potekala po zakonih BiH. Sicer so imeli poslanci prvič možnost izbirati med versko in laično prisego. Nesrbski poslanci že v prejšnjih sklicih niso želeli prisegati, saj je prisega temeljila na pravoslavnih verskih simbolih, na svetem pismu in križu.
Jutri lista ministrov v DZ?
20. 11. 2000 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek liste ministrskih kandidatov v DZ danes najverjetneje še ne bo poslal, temveč naj bi to storil jutri. Mandatar je sicer po izvolitvi v četrtek napovedal, da bo listo ministrskih kandidatov v DZ poslal v začetku tega tedna, kot najverjetnejšega pa je omenil prav današnji dan.
Drnovšek novi predsednik vlade
16. 11. 2000 00.00
Na predlog predsednika republike Milana Kučana je na včerajšnji seji Državni zbor za predsednika slovenske vlade izvolil Janeza Drnovška. Po prisegi pred DZ se je Drnovšek zahvalil za izraženo zaupanje ter poudaril, da se v celoti zaveda, da je to velika čast, vendar predvsem velika odgovornost. "Zavedam se, verjetno bolje kot kdorkoli v tej državi, kako zahtevno je delo, ki ste mi ga naložili in kako pomembno je, da ga dobro opravim," je dejal Drnovšek in napovedal, da si bo prizadeval, da bo deloval čim bolj uspešno, da bo vlada čim bolj uspešna in da bo uresničila pričakovanja državljanov. Napovedal je še, da bo deloval resnično po svoji vesti, na podlagi izkušenj in znanja, ki si jih je pridobil. "To ni samo moje znanje in izkušnje, to je nekaj, kar smo si pridobili skupno v tem obdobju mlade slovenske države in to poskušajmo na najboljši način uporabiti, vložiti v prihodnost, v to, da zagotovimo Sloveniji čim boljšo perspektivo in prihodnost in čim bolj dostojno življenje vsem našim državljanom," je zaključil Janez Drnovšek. Kot je sporočil predsednik DZ Borut Pahor, je na tajnem glasovanju za izvolitev mandatarja glasovalo 61 poslancev, proti pa jih je bilo pet. Skupno je bilo razdeljenih 67 glasovnic, oddanih jih je bilo 67, neveljavna pa je bila ena glasovnica. Za izvolitev je morala glasovati večina vseh poslancev, torej vsaj 46. Glede obstrukcije današnje seje pa sta vodji poslanskih skupin SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk, na novinarski konferenci poudarila, da se poslanci SDS in NSi niso odločili za "klasično obstrukcijo" parlamentarnega dela, temveč so zgolj želeli, da se nadaljujejo pogovori poslanskih skupin, ki bi zagotovili poslovniške pogoje za začetek izrednega zasedanja DZ, na katerem se med drugim odloča tudi o kandidaturi prvaka LDS Janeza Drnovška za novega predsednika vlade. Ob tem sta se zavzela za takšno sestavo parlamentarnih delovnih teles oz. porazdelitev vodstvenih funkcij v DZ, ki bi ustrezala številu poslancev, ki jih imajo posamezne stranke. Kot je opozoril Janša, prihodnje vladne stranke niso upoštevale želje SDS in NSi za zagotovitev poslovniških pogojev, to pa naj bi odražalo, kakšna je moč oz. nemoč opozicije v novem državnem zboru. Vodji poslanskih skupin SDS in NSi sta se prav tako zavzela za načelo, da stranka, ki vodi posamezno ministrstvo, ne bi obenem vodila tudi parlamentarno delovno telo s področja ministrstva. "Mi ne želimo, da bi bili v državnem zboru le nekakšen dodatek, temveč želimo, da se zagotovi nadzorna funkcija opozicije," je dejal Janša, Bajuk pa je menil, da "ni demokracije brez dostojne vloge opozicije, ki opravlja nadzorno funkcijo". Drnovšek mora po veljavni ureditvi najpozneje v 15 dneh po izvolitvi predložiti predsedniku državnega zbora predlog za imenovanje ministrov, ki bodo sestavljali novo vlado. Nova vlada Janeza Drnovška bo nadomestila prehodno vlado Andreja Bajuka, ki je bila imenovana 7. junija. Sicer pa do prisege novih ministrov še vedno deluje dosedanja vlada Andreja Bajuka, ki opravlja tekoče posle. Šele ko bo Drnovškova vlada popolna - po zakonu o vladi se šteje, da je vlada nastopila funkcijo že, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov - oziroma s trenutkom prisege nove vlade, bo dosedanja vlada prenehala opravljati svojo funkcijo. DZ danes 
Danes uradni izidi volitev
24. 10. 2000 00.00
Na sedežih vseh osmih volilnih enot so dodelili neposredne mandate poslancem novega državnega zbora. Takšne mandate je dobilo 60 poslancev, največ iz vrst Liberalne demokracije - kar 30, najmanj pa iz Nove Slovenije - 4. Desus, Slovenska nacionalna stranka in Stranka mladih nimajo nobenega neposredno izvoljenega poslanca. Neposredno so bili izvoljeni tisti kandidati za poslance, ki so v svojih volilnih okrajih dobili nadpovprečno veliko glasov. Predvsem pa več, kot jih je v volilni enoti dobila njihova stranka. Liberalno demokracijo bo tako zastopalo 30 neposredno izvoljenih poslancev. Med najbolj znanimi so tako: nekdanji premier in po vsej verjetnosti tudi novi mandatar Janez Drnovšek, nekdanji ministri Rupel, Rop, Gaspari, Bavčar, Gaber in dosedanji poslanci Avšič, Moge, Partljič, Pucko in Gerenčer. Nova Slovenija ima štiri neposredne mandate. Prislužili so si jih premier Andrej Bajuk, Majda Zupan, Janez Drobnič in Alojz Sok. SLS+SKD - Slovenska ljudska stranka bo imela šest neposrednih mandatov. Dobili so jih predsednik državnega zbora Janez Podobnik in poslanci Božič, Malovrh, Fabjan, Kangler in Kramberger. Socialdemokrati so si po podatkih Republiške volilne komisije nabrali 11 neposrednih mandatov. Njihov predstavnik
Pogovori o sestavi vladne koalicije
19. 10. 2000 00.00
Pogovori o sestavi bodoče koalicije so se danes nadaljevali na najvišji ravni. Točno opoldne sta se na neznani lokaciji sestala predsednik liberalnih demokratov Janez Drnovšek in predsednik SLS+SKD Franc Zagožen. Po tem sestanku pa so se na neformalnem srečanju dobili še nekdanji in novi poslanci te stranke. Večina je proti vstopu stranke v vladno koalicijo.
Delni uradni rezultati volitev
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije je od 1.586.828 volilnih upravičencev glasovalo 1.111.013 oziroma 70,01 odstotka volivcev. Oddanih je bilo 1.110.952 glasovnic, neveljavnih je bilo 36.822 glasovnic.
Vrstni red zmagovalnih strank
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije se po preštetih 99,64 odstotka glasovnic vrstni red strank, ki naj bi prišle v državni zbor, ni spremenil.
Hrvaška o volitvah v Sloveniji
13. 10. 2000 00.00
Hrvaška tiskovna agencija Hina je danes obširneje poročala o nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. LDS nekdanjega premiera Janeza Drnovška je, kot piše Hina, največji favorit na nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo 1,5 milijona volilcev izbralo 90 poslancev v državni zbor.
Predvolilna kampanja se počasi izteka
12. 10. 2000 00.00
Tudi zadnja dva dneva predvolilne kampanje se bodo kandidati za volitve predstavljali volivcem v svojih volilnih okrajih, le nekatere stranke pa bodo pripravile tudi zaključne prireditve. Kampanjo bo tako večina sklenila na še zadnjih predvolilnih soočenjih v elektronskih medijih, jutri popoldne oziroma zvečer na nacionalnem radiu in televiziji.
Delova volilna projekcija
08. 10. 2000 00.00
Po Delovi volilni projekciji, narejeni na osnovi terenske raziskave v vseh osmih volilnih enotah, si bo sedeže v državnem zboru razdelilo osem strank. 3030 anketiranih državljanov v raziskavi Dela Stik je LDS dodelilo 34 sedežev, SDS in ZLSD po 12, SLS+SKD devet, NSi in DeSUS po šest sedežev, SMS pet, SNS pa štiri sedeže v novem državnem zboru, ki ima 90 poslancev. Presenečenje raziskave je SMS, ki jo volijo politično manj obremenjeni volilci med 18. in 45. letom, zato bo uspeh stranke odvisen tudi od volilne udeležbe, poroča sobotno Delo.
Za 88 poslanskih mest 1001 kandidat
29. 09. 2000 00.00
Na letošnjih volitvah poslancev DZ, ki bodo potekale 15. oktobra, se bo za glasove volivcev potegovalo 23 kandidatnih list, od tega 16 strankarskih list in sedem list, na katerih so neodvisni kandidati. Vseh kandidatov oz. kandidatk v osmih volilnih enotah (brez kandidatov za poslanski mesti, ki pripadata narodnostnima skupnostima) je 1001, s povprečno starostjo 42,2 leta, med kandidati pa je 23,5 odstotka žensk. Kar 46 je tistih občin, v katerih nima stalnega prebivališča noben kandidat oz. kandidatka. Med kandidati je tudi 41 županov, šest podžupanov, 70 poslancev, 12 ministrov ter osem državnih sekretarjev, kažejo začasni podatki Statističnega urada RS.
Podpisan sporazum o koaliciji Slovenija
26. 09. 2000 00.00
Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o koaliciji Slovenija, s katerim sta se vladna SDS in zunajparlamentarna NSi tudi formalnopravno zavezali, da bosta sodelovali za skupno zmago na letošnjih državnozborskih volitvah in v primeru zmage prevzeli odgovornost za vodenje države v prihodnjem mandatu. V sporazumu, ki sta ga sveta strank potrdila že 15. septembra, je poudarjeno, da bosta Janševa socialdemokratska stranka in Bajukova Nova Slovenija delovali skupaj in usklajeno ne glede na volilne izide. Tudi morebitne nadaljnje politične povezave naj bi podpisnici sklepali samo skupaj in o teh povezavah odločali soglasno. Poleg vodstev obeh strank so se podpisa udeležili številni poslanski kandidati SDS in NSi. Po podpisu sporazuma je Janša poudaril, da je nastala koalicija, ki je zavezana vrednotam slovenske pomladi in prihodnosti. Po njegovih besedah bo koalicija Slovenija, katere cilj je relativna večina oz. zmaga na volitvah, "držala dano besedo". Zagotovila naj bi konec tranzicije in državo popeljala do polnopravnega članstva v EU in zvezi NATO. V zvezi s povolilnimi zavezništvi je prvak SDS dejal, da so ta "stvar usklajevanj po volitvah" in opozoril, da koalicija ne bo nikogaršnji "dodatek" pri sestavljanju vlade. Bajuk pa je poudaril, da mora v slovenskem političnem prostoru zavladati večja "verodostojnost". Po njegovem prepričanju bo nova koalicija prispevek tako k verodostojnosti politike kot tudi prispevek k demokraciji nasploh. Tudi prvak NSi je opozoril na "pomladanski izvor" sklenjenega zavezništva, ki ima jasno vizijo, kaj naša država potrebuje. Koalicija bo v predvolilnem času oblikovala vladni program za prihodnje mandatno obdobje, pripravila ekipo za njegovo izvajanje in usklajevala predvolilno delo. Vsaka podpisnica bo na volitvah nastopila s samostojno kandidatno listo, po volitvah pa bo koalicija oblikovala koordinacijo poslanskih skupin in predlagala skupnega kandidata za predsednika vlade.
Spletne strani političnih strank
21. 09. 2000 00.00
STA objavlja seznam registriranih političnih strank, ki se predstavljajo na spletu in bodo nastopile na letošnjih državnozborskih volitvah.
Prvo soočenje predsednikov strank
18. 09. 2000 00.00
Predsedniki sedmih političnih strank, ki so trenutno najbolje uvrščene na lestvicah iz javnomnenjskih raziskav, so na soočenju na POP TV predstavili stališča do več perečih vprašanj - med drugim so govorili o (ne)priznavanju Avnojskih sklepov, bistvenih razlogih za vstop Slovenije v EU ter politiki oblikovanja cen bencina in drugih naftnih derivatov.
Prvo soočenje predsednikov strank
18. 09. 2000 00.00
Predsedniki sedmih političnih strank, ki so trenutno najbolje uvrščene na lestvicah iz javnomnenjskih raziskav, so na soočenju na POP TV predstavili stališča do več perečih vprašanj - med drugim so govorili o (ne)priznavanju Avnojskih sklepov, bistvenih razlogih za vstop Slovenije v EU ter politiki oblikovanja cen bencina in drugih naftnih derivatov.