streliva
Nekdanji argentinski predsednik aretiran
07. 06. 2001 00.00
V preiskavi o nezakoniti prodaji orožja argentinske vlade v devetdesetih letih so danes aretirali nekdanjega argentinskega predsednika Carlosa Menema. Obtožnica Menema bremeni vpletenosti v nezakonito prodajo orožja Hrvaški leta 1991 in Ekvadorju leta 1995. Šlo naj bi za prodajo kakih 6500 ton težkega orožja in streliva Hrvaški in 75 ton orožja Ekvadorju. Če bodo nekdanjega predsednika spoznali za krivega, mu grozi od tri do deset let zapora.
Cariniki odkrili orožje
08. 05. 2001 00.00
Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so cariniki s pomočjo policije v soboto zasegli doslej največjo količino orožja v letošnjem letu, ki ga je v osebnem avtomobilu znamke Mercedes prevažal 22-letni hrvaški državljan D.T. Kot je na današnji novinarski konferenci Policijske uprave Krško pojasnil Matjaž Murovec iz Sektorja za preiskovalne zadeve v generalnem carinskem uradu, je carinik pri preiskavi kabine vozila odkril skoraj 844 gramov plastičnega eksploziva, pri nadaljnjem pregledu pa so pripadniki enote za zatiranje tihotapstva in kriminalisti v rezervoarju vozila odkrili še več kosov strelnega orožja, nabojev in marihuane.
V Franciji končali evakuacijo
14. 04. 2001 00.00
Na severu Francije so danes končali evakuacijo skoraj 12.500 ljudi, ki so jih odpeljali na varno zaradi tega, ker jim je grozila morebitna zastrupitev zaradi plinskega streliva iz obeh svetovnih vojn, ki je bilo shranjeno v kraju Vimy blizu Arrasa. Samo 40 oseb ni hotelo zapustiti svojih domov, so danes sporočile lokalne oblasti. Po napovedih naj bi se prebivalci na svoje domove vrnili čez 10 dni.
Množična evakuacija prebivalcev v Franciji
13. 04. 2001 00.00
Zaradi nevarnosti eksplozije in uhajanja kemičnih strupov iz skladišča kemičnega orožja iz prve svetovne vojne blizu kraja Vimy na severu Francije so danes francoske oblasti ukazale množično evakuacijo več tisoč ljudi. Francoski notranji minister Daniel Vaillant je povedal, da bo moralo 12.000 ljudi, ki živijo na trikilometrskem območju okoli skladišča, zapustiti območje v 24 urah. V ta namen so pripeljali 130 avtobusov. Na domove se bodo lahko vrnili čez približno deset dni, ko bodo skladišče izpraznili in ga ustrezno zavarovali.
Aretirali 34 tihotapcev ljudi
07. 04. 2001 00.00
Hrvaška policija je včeraj aretirala 34 ljudi, za katere sumijo, da so vpleteni v nezakonito tihotapljenje ljudi. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik varaždinskega sodišča za 23 osumljencev danes že odredil pripor. Policija je po večmesečni akciji sicer ovadila 38 ljudi, vendar pa so trije osumljenci trenutno še vedno na begu, eden pa je že na prestajanju zaporne kazni. Po policijskih podatkih naj bi skupina osumljencev lani in v prvih treh letošnjih mesecih iz Hrvaške v Slovenijo nezakonito prepeljala približno 900 tujcev, pri tem pa naj bi si v povezavi s slovenskimi vodiči po policijskih ocenah pridobili tudi za približno 792.000 nemških mark nezakonitega premoženja.
Makedonske varnostne sile nadaljujejo z akcijo
06. 04. 2001 00.00
Makedonska policija je v protiteroristični akciji v vaseh okoli Tetova prijela kakih 30 oseb, osumljenih terorizma. V kraju Poroj je policija odkrila tudi velike količine avtomatskega orožja, streliva in eksplozivnih teles, je v Skopju danes povedal državni sekretar na makedonskem notranjem ministrstvu Ljube Boškovski. Do akcije makedonske policije je prišlo nekaj dni po končani vojaški ofenzivi proti albanskim upornikom, pripadnikom t.i. Osvobodilne narodne vojske (ONV).
Milošević vložil priziv
02. 04. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je na sodišču v Beogradu naslovil priziv, v katerem je zahteval izpustitev iz pripora in zavrnil obtožbe o korupciji. Milošević je obenem izrazil prepričanje, da je proces politično motiviran ter da je obtožnica proti njemu krivična in sramotna. Izrazil pa je tudi začudenje, da se je v priporu znašel samo on.
Albanski uporniki napadli policijo
27. 03. 2001 00.00
Albanski uporniki so dopoldne napadli srbsko kontrolno točko Cerevajka v okolici Preševa na jugu Srbije. Srbska policija je na napad odgovorila in spopad še traja, eksplozije pa je slišati tudi v 25 km oddaljenem Bujanovcu. Albanski skrajneži so napade izvedli še na več drugih krajih na območju, o žrtvah pa ne poročajo. Cerevajka leži na t.i. varnostnem območju ob administrativni meji s Kosovom, oblikovanem po koncu napadov zveze NATO na ZRJ junija 1999.
Odslej orožni izpit
24. 03. 2001 00.00
Z današnjim dnem je stopil v veljavo pravilnik, s katerim je notranji minister Rado Bohinc na podlagi novega zakona o orožju predpisal program in način izvedbe teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja o ravnanju z orožjem ter določil pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci usposabljanja. Za pridobitev orožne listine, dovoljenja za nabavo orožja, dovoljenja za nabavo streliva in dovoljenja za posest orožja, mora namreč posameznik po novi zakonodaji poleg izpolnjenih tehničnih in osebnih pogojev pristojnemu organu predložiti tudi dokazila o opravljenem zdravniškem pregledu ter preizkusu znanja o ravnanju z orožjem. Nov zakon o orožju je začel veljati januarja letos. Njegovi cilji so posameznikom, pravnim osebam in samostojnim podjetnikom zagotoviti uresničevanje pravic pri športnem strelstvu, lovu in osebnem varovanju, po drugi strani pa, da se obveznosti uredijo tako, da se v največji meri prepreči možnost zlorabe orožja. S preizkusom znanja se preveri, ali je kandidat sposoben samostojno, odgovorno in varno posedovati ali nositi strelno orožje v skladu s predpisi. Izvajalci usposabljanja, ki jih bo 30 dni po uveljavitvi pravilnika določil notranji minister, so lahko podjetniki, posamezniki, gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki morajo izpolnjevati določene prostorske, tehnične in kadrovske pogoje. Program obsega najmanj deset učnih ur teoretičnega in najmanj pet učnih ur praktičnega usposabljanja. Po opravljenem usposabljanju se kandidati prijavijo k preizkusu znanja. Tega opravijo pred komisijo, ki jo imenuje notranji minister. Test je sestavljen iz teoretičnega dela in ustnega zagovora ter praktičnega preizkusa. Splošni del praktičnega dela preizkusa izvede kandidat z orožjem izvajalca usposabljanja.
Prijeli domnevnega vodilnega člana organizacije ETA
23. 03. 2001 00.00
Na mejnem prehodu Hendaye med Francijo in Španijo so španski policisti danes prijeli domnevnega vodilnega člana baskovske teroristične organizacije ETA. Po navedbah policije naj bi šlo za 52-letnega Joseja Luisa Micheleno Berasarteja, ki naj bi preteklih dvanajst let pri organizaciji skrbel predvsem za tihotapljenje orožja in streliva v Španijo. Michelena Berasarte naj bi bil na begu že vse od leta 1993, v Španiji pa velja za enega najbolj iskanih teroristov organizacije ETA.
Osiromašeni uran ne povzroča raka
11. 03. 2001 00.00
Po novem letu se je veliko govorilo o vplivu uporabe streliva z osiromašenim uranom na človekovo zdravje. Izbruhnila je afera poimenovana " balkanski sindrom". Svetovni mediji so poročali o domnevni povezavi med obolelimi, ter umrlimi vojaki in uranom v protioklepnemu strelivu. Štiri ločene komisije v Beogradu, Prištini, Washingtonu in Bruslju pa so ugotovile, da povezave ni.
Vojaška pomoč Bolgarije
08. 03. 2001 00.00
Bolgarski minister za obrambo Boiko Noev je danes sporočil, da bo Bolgarija v Makedonijo poslala več ton streliva in druge vojaške opreme, s čimer ji želi pomagati pri zaustavitvi vdorov albanskih skrajnežev s Kosova. Natančne količine pomoči ni izdal, dejal je le, da v pošiljki ni tankov. Bolgarski tovornjaki, ki bodo peljali vojaško pomoč, naj bi v Makedonijo predvidoma odpeljali danes, načrt poti in točen čas prevoza tovora pa sta tajna. Državi sta sicer včeraj v Sofiji podpisali tajni dvostranski sporazum, ki ga je danes enoglasno potrdil tudi bolgarski parlament.
Poročilo o nesreči jedrske podmornice
16. 02. 2001 00.00
Posebna preiskovalna komisija je sporočila, da je Kursk na dno Barentsovega morja potonil zaradi poškodovanega torpeda in napake v cevi za izstreljevanje. Preiskovalci so ovrgli vse trditve ruske vojske, da je nesrečo povzročilo trčenje Kurska z drugim neznanim plovilom.
Sklepi vlade ZRJ
16. 02. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada se je na četrtkovi seji opredelila za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu in naložila zveznemu ministrstvu za pravosodje, da ustanovi delovno skupino za pripravo posebnega zakona, na podlagi katerega bo usklajena veljavna jugoslovanska zakonodaja in tako omogočeno sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem.
Sergejev obiskal Kosovo
08. 02. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev se je ob koncu obiska v ZR Jugoslaviji mudil na Kosovu, kjer se je srečal z civilnim upraviteljem ZN na Kosovu Hansom Haekkerupom in poveljnikom mednarodnih mirovnih sil Kfor, generalom Carlom Cabigiosujem. Sergejev je obiskal tudi ruske enote, ki delujejo v okviru sil Kfor.
Zavezništvo ničesar ne prikriva?
25. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je po srečanju z nemškim obrambnim ministrom Rudolfom Scharpingom ponovno zagotovil, da ostanki streliva z osiromašenim uranom ne predstavljajo tveganja za zdravje vojakov in civilistov na Kosovu. Po njegovem tudi ni znanstvene podlage za trditve, da obstaja povezava omenjenega streliva z boleznijo nekaterih vojakov in drugega osebja ZN v pokrajini. Kot je dejal zavezništvo ničesar ne prikriva. To pa po njegovem potrjuje dejstvo, da je v svojih raziskavah do istih zaključkov prišlo tudi nemško obrambno ministrstvo.
Svet Evrope zahteva prepoved DU izstrelkov
24. 01. 2001 00.00
Svet Evrope je v sredo zahteval prepoved izdelave, poskusov, uporabe in prodaje orožja z osiromašenim uranom ali plutonijem. Parlamentarna skupščina SE je pozvala odbor ministrov, naj od zveze NATO in ZN zahteva uvedbo programa zdravstvenega nadzora civilnega prebivalstva na Balkanu, vojakov, ki so sodelovali v operacijah, in predstavnikov humanitarnih organizacij ter novinarjev, ki so delali na tem ozemlju. Današnjega drugega zasedanja omenjenega odbora se je udeležilo 50 držav - 19 članic zveze NATO in države nečlanice, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Predstavnik ZDA je na srečanju posredoval nadaljnje informacije o vsebnosti plutonija v strelivu z osiromašenim uranom in obljubil, da bo podal poročilo na 600 straneh o natančni sestavi tega orožja, je sporočil tiskovni predstavnik zavezništva.
Plutonij le v majhnih količinah
19. 01. 2001 00.00
Mark Laity, visoki predstavnik Pentagona, je včeraj izjavil, da so v osiromašenem uranu, ki ga uporabljajo za izdelavo ameriškega streliva in tankov, odkrili sledi plutonija, vendar naj bi bil plutonij uporabljen v tako majhnih količinah, da ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Sledi plutonija so odkrili v skladišču urana, ki ga je ministrstvo za energijo namenilo obrambnemu ministrstvu za izdelavo streliva in tankov, je še povedal predstavnik Pentagona.
V raziskave vključeni tudi strokovnjaki WHO
19. 01. 2001 00.00
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) bo prihodnji teden na Kosovo napotila štiri strokovnjake, ki bodo misiji ZN v pokrajini pomagali pri ugotavljanju vpliva uporabe streliva z osiromašenim uranom na okolje. To bo prva misija, ki bo preučila vpliv osiromašenega urana na prebivalstvo. WHO se je za napotitev svojih strokovnjakov odločila na zahtevo nekdanjega civilnega upravitelja ZN na Kosovu Bernarda Kouchnerja.
Koštunica bo sprejel Del Pontejevo
18. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je sporočil, da bo sprejel glavno tožilko haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carlo Del Ponte, ki naj bi 23. januarja prispela na tridnevni obisk v Beograd. Koštunica želi z Del Pontejevo govoriti o uporabi streliva z osiromašenim uranom med zračnimi napadi zveze Nato leta 1999. Tema pogovorov naj bi bile tudi nedavne ugotovitve strokovnjakov sodne medicine, ki ne potrjujejo obtožb o domnevnem pokolu, ki naj bi ga srbske enote izvedle nad albanskimi civilisti v kosovskem kraju Račak pred dvema letoma. Predvsem pa želi Koštunica prejeti tajne obtožnice haaškega sodišča proti določenim Srbom in jih nato objaviti. Obstoj tajnih obtožnic je po njegovih besedah sramota za mednarodni pravni sistem.
Indija testirala raketo Agni II
17. 01. 2001 00.00
Indija je danes na vojaškem poligonu Chandipur v vzhodnoindijski zvezni državi Orissa preizkusila posodobljeno različico raket srednjega dosega Agni II, ki lahko nosijo tudi jedrske konice. Kot so sporočili iz indijskega obrambnega ministrstva, so testiranje opravili uspešno.
Moratorij na uporabo spornega streliva
17. 01. 2001 00.00
Poslanci Evropskega parlamenta so danes sprejeli odlok, s katerim zvezo Nato pozivajo naj uvede moratorij na uporabo streliva z osiromašenim uranom, ki pa za članice severnoatlantskega zavezništva ni obvezujoč. Poslanci so se zavzeli tudi za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi ugotovila učinke osiromašenega urana na zdravje ljudi in posledice za okolje.
Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.
Vse močnejši pritiski na zvezo Nato
10. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar Nata George Robertson je po zasedanju sveta zveze ponovil, da ni znanstvene povezave med uporabo orožja z osiromašenim uranom in pojavom rakavih obolenj. Kljub temu so vse močnejši pritiski na Severnoatlantsko zvezo, naj razkrije vse stranske učinke uporabe takšnega orožja.
O posledicah uporabe spornega streliva
10. 01. 2001 00.00
Na Evropski komisiji so včeraj napovedali, da bodo izvedenci Evropske unije najverjetneje do začetka februarja podali mnenje o posledicah, ki bi jih na zdravje ljudi utegnila imeti uporaba osiromašenega urana med konflikti na Balkanu. Medtem so vse glasnejše zahteve po preiskavi posledic uporabe streliva z osiromašenim uranom, skoraj vse evropske države pa so odredile tudi pregled vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu.
V Bruslju o balkanskem sindromu
09. 01. 2001 00.00
Osiromašeni uran, ki naj bi pri vojakih, pripadnikih mirovnih sil na območju nekdanje Jugoslavije, povzročil levkemijo, še vedno razburja javnost. O tako imenovanem balkanskem sindromu sta danes v Bruslju na izrednih sejah razpravljala politično-varnostni odbor Evropske unije in stalni svet zveze Nato. Konkretne sklepe naj bi sprejeli predvidoma jutri.
Osiromašen uran buri duhove
07. 01. 2001 00.00
Na Kosovo so danes prispeli portugalski strokovnjaki za radiacijo. Pregledali bodo območja, ki naj bi bila kontaminirana z osiromašenim uranom. Ta naj bi povzročil smrt portugalskega vojaka, nekdanjega pripadnka KFORja, zbolelo pa je tudi več deset vojakov po Evropi. V Londonu medtem zatrjujejo, da britanska vojska na vajah na severu države že deset let uporablja orožje z osiromašenim uranom, brez resnih zdravstvenih posledic za vojake in prebivalstvo.
Na Kosovu zaznali radioaktivno sevanje
06. 01. 2001 00.00
Strokovnjaki ZN so na osmih lokacijah na Kosovu, kamor so letala zveze NATO odvrgla izstrelke z osiromašenim uranom, zaznali radioaktivno sevanje, piše v današnji izdaji nemški časnik Tageszeitung, ki povzema poročilo ženevskega Programa ZN za okolje (UNEP). UNEP je analizo izvedel novembra lani na 11 od 112 lokacij, ki so jih bombardirali s tovrstnimi izstrelki.
Skrb za zdravje Natovih vojakov
05. 01. 2001 00.00
V Evropi vlada vse večja zaskrbljenost v zvezi z zdravjem vojakov, ki so bili udeleženi v Natovih operacijah na Balkanu.
Pentagon zavrnil zahtevo Italije
05. 01. 2001 00.00
Ameriško obrambno ministrstvo je včeraj zavrnilo zahtevo Italije po uvedbi moratorija na uporabo streliva z osiromašenim uranom , češ da ni dokazov o kaki povezavi med tem strelivom in levkemijo ali drugimi zdravstvenimi problemi pri vojakih, ki so služili na Balkanu. Povečano zaskrbljenost zaradi primerov raka pri vojakih so izrazili tudi predstavniki drugih evropskih držav, katerih vojaki so služili na Balkanu.