stroške
Turčija bo podarila Makedoniji 20 bojnih letal
07. 07. 1998 10.41
Predstavnik turške vlade je danes sporočil, da je Turčija pred sklenitvijo dogovora z Makedonijo, s katerim ji bo podarila 20 starih bojnih letal F-5 ameriške proizvodnje.
Hrvaška zanika dolg JE Krško
26. 06. 1998 14.00
Generalni direktor Hrvaškega elektrogospodarstva Damir Begović se je v pogovoru za Globus odzval na izjave slovenskega ministra za zunanje zadeve Borisa Frleca, ki se je v pogovoru za omenjeni časnik dotaknil spora med Hrvaško in Slovenijo v zvezi z jedrsko elektrarno Krško. Begović odločno zanika, da Hrvaška JE Krško dolguje 225 milijonov nemških mark. "JE Krško ne dolgujemo ničesar. Smo njeni solastniki in pokrivamo stroške proizvodnje," je poudaril Begović. Dodal je, da se hrvaški "dolg" lahko nanaša le na neplačane račune različnim dobaviteljem nuklearke. Za 225 milijoni nemških mark, o katerih je govoril minister Frlec, se skriva nekaj drugega. Mi lahko približno ugotovimo, od kod izhaja ta vsota, pravi Begović. Omenjeno vsoto po njegovih besedah sestavlja umetno ustvarjena izguba, ki jo je s pomočjo računovodske "gimnastike" prikazala slovenska stran, in sicer tako, da je vse revalorizacijske učinke svojih kreditnih obveznosti za izgradnjo JE s finančno-računovodskimi metodami prikazala kot izgubo na hrvaški strani.
TOM - Telefon otrok in mladostnikov
23. 06. 1998 11.36
Telefon otrok in mladostnikov - TOM, ki daje otrokom in mladostnikom možnost, da se v trenutku stiske nanj obrnejo po pomoč, deluje že devet let, ustanovljen pa je bil na pobudo komisije za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine.
Poročila Microsofta in BSA o protipiratskih akcijah
16. 06. 1998 12.38
<I><B>Belgija </B></I>
Renault pričakuje višji letošnji dobiček
13. 06. 1998 10.31
Francoski avtomobilski koncern Renault pričakuje letos v primerjavi z letom prej višji dobiček. Kot zatrjuje Renaultov direktor Louis Schweitzer, namerava omenjena avtomobilska družba letos povečati svojo prodajo in močno znižati svoje stroške. Renault, ki je predlani ustvaril 5,25 milijarde izgube, je lani dosegel dobiček v višini 5,43 milijarde francoskih frankov.
ZRJ za stroške vojske in policije na Kosovu dnevno porabi 2,2 milijona ameriških dolarjev
12. 06. 1998 17.26
Zvezna republika Jugoslavija vsak dan za vojsko na Kosovu porabi pol milijona ameriških dolarjev, za policijo pa še dodatnih 1,7 milijona, piše današnja Naša Borba. Časnik opozarja, da državni proračun takšnih izdatkov ne more prenesti in da bi nadaljevanje kosovske krize lahko povzročilo sivo emisijo denarja s težkimi posledicami za gospodarstvo.
Našli tatove uporabniških gesel
12. 06. 1998 11.25
Na tiskovni konferenci Ministrstva za notranje zadeve so predstavili rezultate preiskave zlorab uporabniških imen in gesel za dostop do interneta ter vdorov v računalniške sisteme.
Kanal A zadovoljen z letošnjim poslovanjem
03. 06. 1998 15.11
Vodstvo komercialne televizije Kanal A je zadovoljno z rezultati poslovanja v letošnjem letu: vsak mesec je preseglo poslovni načrt, znižalo stroške še bolj od načrtovanega, gledanost v osrednjem televizijskem času pa se je povečala kar za nekaj odstotkov.
Postopek proti Avstriji pred Evropskim sodiščem zaradi cestnin
02. 06. 1998 10.57
Evropska komisija je proti Avstriji pred Evropskim sodiščem sprožila postopek, češ da je cestnina na brennerski avtocesti pretirana in neskladna s skupno unijino zakonodajo o cestnih davkih.
MNZ ocenjuje, da ni več razlogov za gladovno stavko Darka Zupana
11. 05. 1998 17.56
Ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, da Darko Zupan, ki gladovno stavka zaradi zahtev, povezanih z zaplembo orožja v Tivoliju v letih 1991 in 1992, s strani MNZ nima več razlogov za nadaljevanje stavke, so sporočili z MNZ.
Microsoft predstavil Commercial Internet System 2.0
11. 05. 1998 12.00
Na prireditvi NetWorld+Interop '98 v Las Vegasu je Microsoft predstavil Microsoft Commercial Internet System (MCIS) 2.0, obširno internetno osnovo za spletne storitve, elektronsko trgovino in druge omrežne storitve, kot so telefonske, kabelske itn.
Vlada podprla sklep o sodelovanju pri skupni kandidaturi Slovenije, Avstrije in Italije za ZOI leta 2006
07. 05. 1998 17.05
Vlada je na današnji seji podprla sklep o sodelovanju pri skupni kandidaturi Avstrije, Italije in Slovenije za zimske olimpijske igre (ZOI) leta 2006. Vlada je preučila tudi program dela in finančni načrt za izvedbo kandidature, kot ga je predložila Gorenjska interesna skupnost v višini 128 milijonov tolarjev, soglašala pa je tudi s sestavo nacionalnega organizacijskega odbora za pripravo skupne kandidature za zimske olimpijske igre. Vlada je ugotovila, da predlog programa dela ter finančnega načrta - ki ga ob ustanovitvi skupnega podjetja Klagenfurt 2002 GmbH za izvedbo kandidacijskega postopka predvideva avstrijska Koroška v višini 48 milijonov avstrijskih šilingov oz. 640 milijonov tolarjev - vsebuje vse stroške za promocijo in izvedbo kandidature v vseh treh državah. Vlada ocenjuje, da so v omenjenem znesku že zajeti vsi materialni stroški sodelovanja slovenije pri navedeni kandidaturi do junija letos in zato ocenjuje, da 20-odstotni delež Slovenije pri skupnem kandidiranju znaša 128 milijonov tolarjev, in je pripravljena sodelovati s svojimi finančnimi sredstvi največ do 70 odstotkov predlaganega zneska, to je do 89,6 milijona tolarjev, preostali del pa bo zagotovila t.i. Gorenjska interesna skupnost iz prispevkov občin in pokroviteljev.
Asiasat 3 bodo poskusili premestiti v pravilno orbito s pomočjo Lune; reševanje brez primere
03. 05. 1998 10.18
Izdelovalci telekomunikacijskega satelita Asiasat 3, ki je od lani v napačni orbiti, so se lotili reševalne akcije brez primere; satelit naj bi premestili na geostacionarni tir kar s pomočjo Lune. Asiasat 3, prvotno last hongkongške družbe Asia Satellite Telecommunications, ki je medtem od zavarovalnice že prejela polno odškodnino za izgubo 215 milijonov dolarjev vrednega satelita, je zaradi okvare četrte stopnje ruske nosilne rakete proton 25. decembra lani "obtičal" v prehodni orbiti visoki med 361 km (v prizemlju) in 35.999 km (v odzemlju) nad Zemljo. Ravnina tira satelita, ki se zdaj neformalno imenuje HGS 1, oklepa z ekvatorjem še vedno kot 51,10 stopinje. V satelitu je bilo seveda premalo goriva za morebiten samostojni prehod nad ravnik in zvišanje prizemlja do višine odzemlja. Strokovnjaki družbe Hughes, ki je izdelala satelit, so se domislili, da bi z 12 vžigi raketnega motorja v prizemlju postopno zvišali odzemlje HGS 1 vse do približno 384.400 km oddaljene Lune in nato za popravek tira satelita uporabili njeno gravitacijo. Po 11 manevrih od 10. aprila letos bo HGS 1 nocoj dosegel tir Lune, 7. maja pa bo zadnji - ključni vžig za njen oblet. Gre za nedvomno prvo uporabo Lunine gravitacije v poslovne namene v zgodovini astronavtike. V primeru, da bo operacija uspela, bi v bodoče s to tehniko lahko utirjali tudi druge satelite. To bi znižalo stroške za njihovo utirjenje v geostacionarno orbito.
Bolgarija načrtuje privatizacijo energetskega sektorja
01. 05. 1998 12.42
Vladni svet za strukturne reforme je konec tedna odobril načrt postopne privatizacije bolgarskega energetskega sektorja. Načrt med drugim predvideva, da naj bi prihodnje leto na domači in mednarodnih borzah začeli prodajati delnice državne družbe za oskrbo z električno energijo NEK. Ta naj bi sicer obdržala nadzor nad približno 45 odstotki bolgarske proizvodnje in distribucije električne energije, med elektrarnami, ki bodo ostale v njeni lasti, pa je tudi nuklearna elektrarna Kozloduj. Država naj bi do leta 2001 nadaljevala s subvencioniranjem cen električne energije, nato bodo vpeljali regionalno cenovno strukturo, po letu 2010 pa naj bi cene električne energije v celoti pokrivale proizvodne stroške, še sporoča agencija Nuc Net.
Družba Shell bo sodelovala pri naftnem projektu v Iranu
28. 04. 1998 08.21
Britansko-nizozemska družba Shell se je nedavno odločila sodelovati pri velikem naftnem projektu, v okviru katerega naj bi izkoriščali nova nahajališča nafte v Iranu, proizvodnjo pa bodo namenili Pakistanu. Revija Middle East Econmic Survey v ponedeljkovi številki ne navaja, kolikšna sredstva namerava v projekt vložiti družba Shell. ZDA namreč grozijo s sankcijami vsaki tuji družbi, ki bo v Iran vložila več kot 20 milijard dolarjev. Začetne stroške načrta, v okviru katerega naj bi letno proizvedli 12,4 milijarde kubičnih metrov nafte, ocenjujejo na 2,5 milijarde dolarjev.
Slovenska podjetja se bodo predstavila na sejmu ZEPS
15. 04. 1998 16.31
Oddelek za gospodarsko promocijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) tudi letos pripravlja skupno predstavitev slovenskega gospodarstva na največjem splošnem sejmu v Bosni in Hercegovini ZEPS, ki bo od 30. septembra do 6. oktobra že petič potekal v Zenici.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Odprli najdaljši viseči most na svetu
05. 04. 1998 12.27
Po desetih letih gradnje so danes na Japonskem za promet odprli najdaljši viseči most na svetu. Dolg je 3.911 metrov, poteka pa preko ožine Akashi in tako povezuje otoka Honshu ter Shikoku. Slavnostne otvoritve mostu - skupne stroške gradnje ocenjujejo na 9,7 milijarde dolarjev - sta se udeležila tudi princ prestolonaslednik Naruhito in princesa Masako.
V NKBM lani skoraj 2,2 milijardi tolarjev dobička
24. 03. 1998 18.08
V Novi Kreditni banki Maribor so v lanskem letu ustvarili blizu 2,2 milijardi tolarjev čistega dobička. Ta rezultat je delno tudi posledica dejstva, da je banka znižala lastne stroške poslovanja s 3,1 na 2,9 odstotka. S tem se po besedah predsednika uprave dr. Jožeta Glogovška v banki uspešno pripravljajo na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kot so še poudarili na novinarski konferenci, bilanca stanja za lansko leto kaže, da so se tolarska sredstva nominalno povečala za 32,4 odstotka, devizna pa za 0,7 odstotka. Sredstva gospodarstva so se nominalno povečala za 7,7 milijarde tolarjev oz. za 23,5 odstotka, naložbe v gospodarstvo pa kar za 38,4 odstotka. Sredstva prebivalstva so se nominalno povečala za 18,7 milijarde tolarjev oz. za 20,4 odstotka, obseg posojil občanom pa je porasel za 17,2 odstotka. Nova Kreditna banka Maribor je uspešno poslovala tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Zadnji dan februarja je bilančna vsota banke znašala nekaj prek 242 milijard tolarjev.
Nike odpušča delavce in menja slogan
23. 03. 1998 09.13
Ameriško podjetje Nike je napovedalo zmanjšanje števila zaposlenih za sedem odstotkov, potem ko je v zadnjih dveh četrtletjih zabeležilo drastično zmanjšanje dobička. Slabše poslovne rezultate pripisujejo zlasti krizi v jugovzhodni Aziji in konkurenci novih športnih copat, ki jih ponujajo prodajne mreže, kar povzroča zasičenost mladih kupcev.
Tajska vlada bo zmanjšala stroške za vojsko
16. 03. 1998 11.35
Tajska bo v prihodnjih dveh letih število generalov zmanjšala za dve tretjini. Zdaj ima v vrstah tajske vojske čin generala kar 1400 ljudi, vsak pa mesečno zasluži najmanj 45.000 bahtov, to je 2000 mark. Za tolikšno zmanjšanje števila generalov - največ jih bodo upokojili - se je vlada odločila, da bi zmanjšala stroške za vojsko.
Slovenski avtocestni križ bo prevozen do konca leta 2004
27. 02. 1998 09.15
Na dnevnem redu osme redne seje državnega zbora, ki se je začela 18. februarja in naj bi se nadaljevala še v marec, je tudi predlog sprememb in dopolnitev nacionalnega programa izgradnje slovenskih avtocest. Spremlja ga tudi zakon o t.i. bencinskem tolarju. Ta naj bi povečal delež, ki se od cene naftnih derivatov namenja za gradnjo avtocest, podaljšal pa naj bi tudi njegovo zbiranje do leta 2007 (tudi zaradi odplačevanja kreditov). Slovenski avtocestni križ naj bi bil tako prevozen do konca leta 2004.
V Vatikanu gradijo pod zemljo
20. 02. 1998 18.40
Zaradi pomanjkanja parkirnega prostora je Vatikan združil sile z rimsko vlado pri gradnji šestnadstropnega podzemnega parkirišča. Po napovedih vatikanskih predstavnikov bo parkirišče, na katerem bo dovolj prostora za množico obiskovalcev ob slovesnostih za leto 2000, nared do konca oktobra prihodnje leto. Stroške za izgradnjo parkirišča v višini 44 milijonov dolarjev si bosta Vatikan in italijanska enakopravno delila.
Slovenskim železarnam bo država še zadnjič pomagala
23. 01. 1998 12.35
Kot kaže, se lahko Slovenske železarne (SŽ) še zadnjič nadejajo državne pomoči. Vladni amandma k predlogu zakona o delni privatizaciji SŽ predvideva, da bo država letos dokapitalizirala železarne v znesku treh milijard tolarjev. Enako vsoto denarja naj bi jim v skladu s tem amandmajem namenila tudi v letu 1999. Poleg tega jim lahko letos še pred dokapitalizacijo nameni kratkoročno posojilo za obratna sredstva v višini šest milijard tolarjev.
Albanska vlada bo odpustila 10.000 zaposlenih v državnih ustanovah in podjetjih
14. 12. 1997 13.07
Albanski premier Fatos Nano je danes v Tirani napovedal, da bo vlada v prihodnjih treh mesecih odpustila 10.000 od skupno 150.000 zaposlenih v državnih ustanovah in podjetjih, kar naj bi bil prispevek k sanaciji gospodarstva, ki je trenutno na tleh.
Microsoft Windows NT 4.0 z novimi spletnimi in aplikacijskimi storitvami
09. 12. 1997 09.03
Microsoft je sporočil, da je v proizvodnji programska zbirka Microsoft(R) Windows(R) NT 4.0 Option Pack, ki prinaša nove, zmogljive storitve za splet in porazdeljene aplikacije za osnovo Windows NT 4.0 in obenem pomeni novo poglavje v arhitekturni strategiji Windows Distributed interNetAplications (Windows DNA).
Na sarajevskem letališču dobili opremo za nadzor letenja
28. 11. 1997 17.45
Avstrijski kancler Viktor Klima je ob začetku dvodnevnega obiska v Sarajevu na tamkajšnjem letališču oblastem BiH predal elektronsko opremo za sistem nadzora letenja, ki ga je financiral kanclerjev urad. Klima je ob tem poudaril, da gre za pomemben prispevek h komunikacijski infrastrukturi za prebivalce Bosne in Hercegovine.
Nove vinjete šele konec januarja 1998
28. 11. 1997 12.14
Nove vinjete za avstrijske avtoceste za prihodnje leto bodo začele veljati šele konec januarja 1998, so sporočili z Dunaja. Nalepka za leto 1997 velja namreč do 31. januarja 1998. Kdor bo novo vinjeto nalepil prej, kot je potrebno, si lahko s tem nakoplje le dodatne stroške, poroča avstrijska tiskovna agencija.
Število licenc Windows NT Workstation preseglo 11 milijonov
24. 11. 1997 12.58
Kot je sporočil Microsoft na jesenskem sejmu Comdex 97 v Las Vegasu, je število prodanih licenc za operacijski sistem Windows NT Workstation preseglo 11 milijonov. Ob tem 70 odstotkov velikih in srednjih podjetij namerava namestiti ali že namešča Windows NT Workstation, 25 odstotkov malih podjetij pa uporablja mešano okolje operacijskih sistemov Windows NT Workstation in Windows 95.