stroški
Nova uredba o oblikovanju cen plina
16. 01. 2001 00.00
Danes je začela veljati nova uredba o oblikovanju povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki jo je vlada sprejela minuli četrtek. Nadomestila je prejšnjo uredbo, s katero je vlada oktobra lani vzpostavila začasni model oblikovanja povprečne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja. Ključnih sprememb ne prinaša, omogoča pa, da se zemeljski plin lahko tudi poceni.
AMD gradi novo tovarno
12. 01. 2001 00.00
Podjetje AMD, eden največjih svetovnih izdelovalcev procesorjev, je objavil, da namerava do leta 2004 odpreti svojo tretjo tovarno, ki pa jo bo najbrž zaradi delitve stroškov zgradila v sodelovanju s še enim (zaenkrat neznanim) velikim izdelovalcem čipov. Nova tovarna naj bi izdelovala procesorje na rezinah premera 300 mm, kar naj bi omogočilo izdelavo znatno večjega števila čipov kot na zdajšnjih rezinah s premerom 200 mm, proizvodni stroški pa naj bi tako ostali na isti ravni. Vendar je gradnja nove tovarne zaradi izjemno visoke cene le-te zelo tvegano početje. Omenjena tovarna, ki jo namerava zgraditi AMD, bo stala kar 4 milijarde ameriških dolarjev, zato bodo pri podjetju najverejtneje poiskali partnerja, s katerim si bodo delili stroške in rizik, seveda pa tudi proizvodne zmogljivosti.
Postaja Mir bo zgorela v atmosferi
12. 01. 2001 00.00
Operacijo spuščanja ruske vesoljske postaje Mir iz orbite bodo končali v prvih desetih dneh marca, je sporočil vodja ruske vesoljske agencije Jurij Koptev in dodal, da bodo operacijo začeli sredi februarja. Za spuščanje Mira iz orbite je potrebnih šest popravkov v orbiti, transporter Progres brez posadke, ki ga bodo iz vesoljskega izstrelišča Bajkanur v Kazahstanu izstrelili 18. januarja, pa bo vesoljski postaji priskrbel dovolj pogonskega goriva, da bodo skoraj 140 ton težko postajo lahko varno spustili iz orbite. Večino postaje Mir bo zgorelo v zemeljski atmosferi, ostanki pa naj bi padli v južni Pacifih.
Višji prispevek za zdravstveno zavarovanje
08. 01. 2001 00.00
Minister za zdravstvo Dušan Keber se je skupaj z državnimi sekretarji prvič sestal z vodstvom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po pričakovanjih so se pogovarjali predvsem o reševanju težav financiranja zdravstvenih dejavnosti. Minister Keber je predstavil nekaj varčevalnih predlogov za zdravstveno blagajno, ki pa bodo obremenili predvsem zavarovance.
Barbara Gunčar zavrača očitke
08. 01. 2001 00.00
Generalna direktorica Slovenske turistične agencije (STO) Barbara Gunčar je zavrnila očitke o soodgovornosti za kršitve, ki jih je ugotovila proračunska inšpekcija ministrstva za finance v zvezi s porabo denarja med 1. januarjem 1999 in 30. junijem lani v Centru za promocijo turizma Slovenije (CPTS) in Slovenski nacionalni turistični organizaciji (SNTO), kot se je prej imenovala STO.
Kasjanov zapečatil usodo Mira
05. 01. 2001 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je dopoldne dokončno zapečatil usodo skoraj 15 let stare ruske vesoljske postaje Mir, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kasjanov je namreč tudi uradno podpisal ukaz o "ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir," vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki Mira našli večni mir v globinah Tihega oceana.
Fischler o kostni moki
03. 01. 2001 00.00
Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler je v pogovoru za avstrijski dnevnik Kurier napovedal, da bo začasna prepoved uporabe kostne moke za krmljenje živine Evropsko unijo stala približno 4,5 milijarde evrov.
4,5 milijarde evrov za prepoved kostne moke
02. 01. 2001 00.00
Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler je v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega dnevnika Kurier napovedal, da bo začasna prepoved uporabe kostne moke za krmljenje živine Evropsko unijo stala približno 4,5 milijarde evrov. Po njegovih besedah so globalni stroški boja proti bolezni norih krav ogromni in jih še ni mogoče natančno ugotoviti. Zaradi nasprotovanja nekaterih držav, ki jih bolezen še ni prizadela, med njimi sta Finska in Danska, je petnajsterica 4. decembra prepovedala uporabo kostne moke zgolj za šest mesecev. Fischler se je zavzel, da bi v kmetijstvu upoštevali naravne cikluse in procese. Po Fischlerjevem mnenju je krmljenje z živalsko kostno moko zato nesprejemljivo.
Dražje pisemske znamke
30. 12. 2000 00.00
S 1. januarjem 2001 se bodo cene osnovnih poštnih storitev v notranjem prometu, ki so pod nadzorom vlade, zaokrožile navzgor. Po decembrski uveljavitvi odločitve ustavnega sodišča so se cene vseh poštnih storitev zvišale za stopnjo davka na dodano vrednost, to je za 19 odstotkov. Cene poštnih storitev, doslej vedno izražene v celih številkah, so dejansko dobile decimalno vrednost, čeprav so na poštnih okencih ohranile vrednost v celih številkah. Pošta Slovenije je namreč zneske zaokroževala navzdol, vendar pa je zato izkazovala izpad prihodka v povprečni višini 25 milijonov tolarjev mesečno, zato je vlada z uredbo o določitvi najvišjih cen osnovnih poštnih storitev v notranjem prometu, sprejeto na četrtkovi seji, to nesorazmerje odpravila. Cene osnovnih poštnih storitev se bodo ob sprejemu tega ukrepa v povprečju povečale za pol odstotkv.
Blagovne znamke za kakovost mesa
20. 12. 2000 00.00
Poslovna skupnost zlato zrno in zlati okus je nastala leta 1996 z namenom, da zaščiti slovenske rejce in potrošnike tako, da ponudi na trg meso živali znanega porekla, iz živalim prijazne reje, v kateri za prehrano živali ne uporabljajo nedovoljenih dodatkov je povedal predsednik poslovne skupnosti zlato zrno in zlati okus Leo Frelih. Blagovna znamka zlato zrno velja za telečje meso, zlati okus pa za meso mladega pitanega goveda.
Matineja na ptujskem gradu
03. 12. 2000 00.00
Pokrajinski muzej Ptuj je danes na ptujskem gradu pripravil matinejo, v okviru katere so odprli dve ločeni razstavi. V razstavišču v drugem nadstropju je na ogled razstava slik na steklo, ki jo je pripravila Monika Simonič, v palaciju pa so predstavili način obrambe vinogradov proti toči od zadnjih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Avtor te razstave je Andrej Brence. Z matinejo se Pokrajinski muzej Ptuj pridružuje prireditvam ob spominu na 200. obletnico rojstva Franceta Prešerna.
Bančniki v Čatežu končali posvet
27. 11. 2000 00.00
V organizaciji Združenja bank Slovenije se je v Čatežu končalo dvodnevno tradicionalno strokovno srečanje slovenskih bančnikov. Strokovnjaki so prvi dan srečanja spregovorili o vlogi bank kot finančnih posrednikih v majhni državi, o konkurenčnosti in učinkovitosti slovenskih bank, dotaknili pa so se tudi njihovih mednarodnih ratingov. V današnji razpravi so predstavili kreditiranje gospodarstva iz domačih in tujih virov v luči nadaljnjega sproščanja pretoka kapitala, pomembnost elektronskega poslovanja za banke ter vlogo bank v novi ekonomiji. Zbrane je včeraj nagovoril tudi guverner Banke Slovenije France Arhar, ki je znova izpostavil pomen prizadevanj osrednje banke za stabilnost domače valute in zaupanje vanjo.
Razmah interneta na Portugalskem
22. 11. 2000 00.00
Število uporabnikov Interneta na Portugalskem se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj potrojilo. Število uporabnikov se je povečalo s 474.387 na 1,33 milijona uporabnikov, kar predstavlja 13,4 odstotka celotnega prebivalstva, so sporočili iz portugalskega inštituta za telekomunikacije (ICP). Stroški uporabe interneta na Portugalskem so eni izmed najvišjih v Evropi, saj portugalski uporabniki za dostop do interneta plačujejo celo do dvakrat več kot uporabniki v sosednji Španiji. Zaradi tega je portugalski Telekom, kot največji ponudnik internetskih storitev v državi pripravil cenovno ugodnejše pogoje za uporabo interneta, tako da bodo portugalski uporabniki za 24-urni dostop do interneta mesečno plačali okrog 30 evrov.
Naročila za Boeingova letala
17. 11. 2000 00.00
Ameriški letalski izdelovalec Boeing se bo s prodajo 13 svojih letal tipa 777 pojavil tudi v Aziji, s čimer nadaljuje letošnjo presenetljivo rast prodaje. Med najnovejšimi azijskimi naročniki Boeingovih letal sta japonski nacionalni letalski prevoznik Japan Airlines (JAL), ki je naročil 10 letal, in Vietnam Airlines, ki je naročil tri letala takoj po Clintonovem obisku v Vietnamu, so sporočili iz Boeinga.
Za Lufthansa rekordno leto
16. 11. 2000 00.00
Nemški letalski prevoznik Lufthansa si kljub precejšnjemu porastu cen nafte obeta rekordno leto. Vodstvo je na osnovi devetmesečnih rezultatov precej izboljšalo napovedi o letošnjih poslovnih rezultatih in namesto na 15-odstotni računajo sedaj na 40-odstotni porast prihodkov. Lufthansa je med januarjem in septembrom zabeležila 10,8 milijarde evrov (21,1 milijarde nemških mark) prihodka, kar je 20 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko se je bruto dobiček povečal za 60 odstotkov na 928 milijonov evrov. Konjunktura se bo nadaljevala tudi v letu 2001, napovedujejo v Lufthansi. Medtem ko se bo obseg prometa povečeval, pa se bodo stroški poslovanja zmanjševali, tudi zahvaljujoč internetu. Od rezervacij in nakupov letalskih vozovnic prek svetovnega spleta si v Lufthansi obetajo prihranke v višini 100 milijonov evrov na leto. Novosti pa pripravljajo tudi za potnike, tako naj bi v letu do dveh bilo mogoče nad oblaki spremljati več sto televizijskih programov, brskati po internetu in pošiljati elektronsko pošto. V Lufthansi so letos za kerozin odšteli 976 milijonov evrov, kar je 57,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Število potnikov se je povečalo za 7,5 odstotka na 35,5 milijona. S tem se je zasedenost povečala za 1,8-odstotne točke na 75,2 odstotka.
Rekordno leto za Lufthanso
15. 11. 2000 00.00
Nemški letalski prevoznik Lufthansa si kljub precejšnjemu porastu cen nafte obeta rekordno leto. Vodstvo je na osnovi devetmesečnih rezultatov precej izboljšalo napovedi o letošnjih poslovnih rezultatih in namesto na 15-odstotni računajo sedaj na do 40-odstotni porast prihodkov. Lufthansa je med januarjem in septembrom zabeležila 10,8 milijarde evrov (21,1 milijarde nemških mark) prihodka, kar je 20 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko se je bruto dobiček povečal za 60 odstotkov na 928 milijonov evrov.
Zimski cestno-prometni režim
13. 11. 2000 00.00
Čez dva dni poteče rok, do katerega moramo po zakonu o varnosti v cestnem prometu na avtomobil nadeti zimske gume ali pa v avtomobil dati snežne verige.
Stanovanja dražja kot lani
12. 11. 2000 00.00
Povprečna cena stanovanj, dograjenih v prvem polletju letos, je znašala 253.470 tolarjev za kvadratni meter, kar je za 12,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Povprečni stroški gradnje so zavzemali 73,8 odstotka celotne povprečne cene in so bili za 21 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz statističnega urada.
Telecom Italia z manjšim dobičkom
11. 11. 2000 00.00
Italijanski operater telekomunikacij Telecom Italia je v prvih devetih letošnjih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležil manjši čisti dobiček. Dobiček družbe se je namreč v omenjenem primerjalnem obdobju zmanjšal z 1,3 milijarde dolarjev na 1,1 milijarde dolarjev.
Bridgestone prodal manj pnevmatik
10. 11. 2000 00.00
Prodaja Firestonovih pnevmatik za avtomobile in lahke tovornjake v Združenih državah Amerike se je septembra in oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 40 odstotkov, je povedal predsednik uprave Bridgestonove podružnice Firestone.
Petrol ustvaril milijardo tolarjev dobička
09. 11. 2000 00.00
Po nerevidiranih podatkih je družba Petrol v prvih devetih mesecih ustvarila 177 milijard čistih prihodkov iz prodaje in dobro milijardo čistega dobička. Ta je posledica povečanega obsega prodaje tako naftnega blaga kot tudi dopolnilnega programa, zlasti pa nižjih stroškov poslovanja. Negativni učinek v oktobru uvedenega ponovnega državnega nadzora na ceno kurilnega in plinskega olja pa se bo odrazil v prihodnjem poslovanju družbe, sporočajo iz Petrola. Kot dodajajo, je družba vložila tožbo proti državi za plačilo nadomestila za razliko med priznanimi in dejanski stroški prodaje v višini 1,9 milijarde tolarjev in pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov oktobra spremenjene uredbe o oblikovanju cen. Povečan obseg količinske prodaje proizvodov iz nafte na domačem in tujih trgih, visoka rast prodaje nenaftnega blaga, predvsem pa nadaljnja stroškovna racionalizacija, so razlogi, ki so poleg uredbe o oblikovanju cen motornih bencinov, zaradi katere se je zmanjšal razkorak med priznanimi in dejanskimi stroški pri prodaji naftnih derivatov, največ pripomogli k zaustavitvi negativnih poslovnih trendov, s katerimi se je zlasti prve tri mesece leta 2000 srečeval Petrol. Do konca septembra je družba ustvarila za 177 milijard tolarjev čistih prihodkov iz prodaje oziroma 1,09 milijarde tolarjev čistega dobička. Prodana količina proizvodov iz nafte je dosegla 1,4 milijona ton, kar je za tri odstotke več od načrtovanih količin, doseženi prihodki od prodaje nenaftnega blaga pa so s 16 milijardami tolarjev načrtovane presegli za 12 odstotkov. Bruto dobiček je tako za sedem odstotkov višji od načrtovanega. Prva tri četrtletja je družba sklenila tudi z nižjimi stroški poslovanja od načrtovanih, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa so realno zaostali za šest odstotkov oziroma 1,3 milijarde tolarjev.
Manjši dobiček Dresdner Bank
03. 11. 2000 00.00
Tretja največja nemška banka Dresdner Bank je v letošnjih prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila 18-odstoten padec čistega dobička. Vzrok za manjši dobiček so predvsem izdatki za prestrukturiranje ter odpravnine delavcem. Dresdner Bank je tako v prvih devetih mesecih ustvarila le 592 milijonov evrov dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvarila 718 milijonov evrov dobička. Banka je morala v omenjenem obdobju 489 milijonov evrov nameniti za izplačilo odpravnin delavcem v svoji investicijski enoti, ki naj bi jo z združitvijo z največjo nemško banko Deutsche Bank ukinila. Potem ko je napovedana združitev z Deutsche Bank propadla, pa je Dresdner Bank začela s programom prestrukturiranja, ki jo je stal 330 milijonov evrov. Hkrati pa so se tudi administrativni stroški banke v devetih mesecih povečali za 18 odstotkov na 5,66 milijarde evrov ter še dodatno zmanjšali dobiček banke. Kljub padcu dobička, pa je ta še vedno večji, kot so ga Dresdner Bank napovedovali analitiki. Ti so namreč napovedovali, da bo banka v devetih mesecih zabeležila 550 milijonov evrov dobička.
SKB ostaja odprta za povezave
03. 11. 2000 00.00
SKB banka je privatna bančna ustanova, odprta za povezovanje doma ali v tujini. Za strateško sodelovanje z SKB banko se že zanima več tujih institucij, banka pa bo po besedah predsednice uprave Cvetke Selšek pomembnejše korake v tej smeri naredila konec prihodnjega leta. Kot je dejala Selškova, je postopek povezovanja z Novo kreditno banko Maribor (NKBM) upočasnjen, saj ni prišlo do izdelave modela privatizacije te mariborske banke. Povezovalne aktivnosti s tem niso ukinjene, nadaljevale pa se bodo takoj, ko bo postalo jasno, kako bo potekala privatizacija NKBM.
Čeki brez kritja
31. 10. 2000 00.00
Zavarovalnica Maribor d.d. že razpolaga s prvimi podatki o višini in količini nekritih čekov, do katerih je prišlo po spremembi poslovanja po 1. juliju. Zavarovalnica Maribor d.d. namreč nespremenjeno posluje s čeki, kljub uvedbi poostrenega nadzora nad sprejemanjem oz. vnovčevanjem le-teh s strani bank po 1. juliju letos. Banke so ta ukrep izdale na podlagi poslovanja oz. izgub, ki so jo ustvarjali izdani čeki brez kritja na računu.
Nove IBM-ove investicije
25. 10. 2000 00.00
IBM bo v prihodnosti investiral 200 milijonov ameriških dolarjev v tržišče orodij za podatkovne baze. Štiriletna investicija je namenjena podjetjem, ki bodo lahko enostavno in učinkovito upravljala podatke na strežnikih IBM S/390. IBM bo ponudil zbirko orodij za polovično ceno konkurenčnih orodij,ki bodo omogočila podjetjem zniževanje stroškov, ki jih povzročajo naraščajoči stroški upravljanja računalniških sistemov. IBM bo uporabnikom ponudil več kot 35 orodij za IBM Universal Database 2 v strežniškem okolju OS/390. Uporabniki bodo lahko brez težav upravljali velike količine ključnih poslovnih podatkov.
Nova družina IBM strežnikov
24. 10. 2000 00.00
Med letošnjimi novostmi prireditve Infos je bilo predstavljenih veliko sodobnih in domačih rešitev, ki bodo gospodarstvu ponudile večje možnosti za t.i. e-poslovanje. IBM Slovenija in kranjski Nibble sta tako v okviru prireditve Infos prvič predstavila novo družino IBM strežnikov, imenovano @-server. Ta družina računalnikov ponuja nove možnosti za razvoj poslovnega računalništva z vgrajeno hitro in zmogljivo tehnologijo. S t.i. sistemskim integratorjem so ponujene nove možnosti za nadzor oziroma upravljanje z rastjo, tveganjem in stroški poslovanja. Pri IBM in Nibblu poudarjajo, da novi računalniški sistem ne predstavlja konec razvoja, ampak pomeni pomemben del razvojne poti, ki vključuje strežnike, ki predstavljajo nove možnosti za upravljanje s sredstvi informacijske tehnologije.
Smola za Willa Smitha
20. 10. 2000 00.00
Hollywoodski zvezdnik Will Smith se že kar nekaj časa znoji in trenira, da bi postal filmski legendarni boksar Mohamed Ali. Zdaj, ko je Smith že razvil "spodobne" boksarske bicepse, pa bo kot kaže morda njegov trud zaman. Filmski studio Sony je načrtovano filmsko biografijo slavnega boksarja za nedoločen čas postavil na hladno. Predlagani stroški režiserja Michaela Manna namreč presegajo načrtovanih 105 milijonov dolarjev, kolikor so jih pripravljeni investirati v studiu
Na internet le preko Telekoma
18. 10. 2000 00.00
V petek podpisana pogodba med vlado in Telekomom o priključkih za dostop do interneta za okrog 1500 vrtcev, šol in drugih javnih zavodov s področja izobraževanja, športa, znanosti in kulture, še vedno buri duhove. Dostop do interneta bo brezplačen seveda samo za uporabnike, saj bo država stroške pokrivala iz proračuna, tako kot doslej. Razlika je samo v tem, da bo dostop poslej možen izključno preko Telekomovih vodov.
Za letošnje OI 1,89 milijarde dolarjev
12. 10. 2000 00.00
Vlada avstralske zvezne države Novi Južni Wales je sporočila, da bodo olimpijske in paraolimpijske igre v Sydneyju stale 1,89 milijarde ameriških dolarjev. Več kot polovico te vsote bodo morali prispevati avstralski davkoplačevalci.
Danes tudi o podražitvi plina
25. 09. 2000 00.00
Na dnevnem redu današnje redne seje mestnega sveta ljubljanske mestne občine je tudi predlog za podražitev cen plina, ki ga distribuira Javno podjetje Energetika Ljubljana. Zaradi uskladitve prodajne cene plina mestnemu svetu predlagajo linearno povečanje veljavne cene plina za široko in ostalo porabo za 15,2 odstotka. Uveljavitev novih cen, če bodo svetniki JP Energetika prisluhnili in sprejeli omenjeni predlog, je predvidena s 1. oktobrom.