strukturne

Zakon pomeni šele začetek dela
10. 07. 2000 14.16
Zakon o kmetijstvu takoj ob njegovi uveljavitvi 1. julija na področje kmetijstva in podeželja ni prinesel nekih bistvenih zasukov. To niti ni bil njegov namen, saj gre za krovni zakon z omenjenega področja, ki je evropsko naravnan, zato bo na njegovi podlagi vlada lahko izvedla spremljajoče ukrepe prilagajanja kmetijske politike skupni kmetijski politiki Evropske unije.

Gospodarska rast v Franciji
08. 07. 2000 12.45
Francija naj bi letos zabeležila 3,5odstotno gospodarsko rast, ustvarila 500.000 novih delovnih mest ter ohranila stopnjo inflacije pod 1,5 odstotka, je napovedal francoski statistični urad Insee. Francosko gospodarstvo naj bi letos že četrto leto zapored zabeležilo rast, ki pa ji še ni videti konca, menijo strokovnjaki Insee in dodajajo, da bo Francija konec letošnjega leta zabeležila stopnjo brezposelnosti okoli devet odstotkov, medtem ko je še konec lanskega leta beležila 11,2odstotno stopnjo brezposelnosti. Podobne gospodarske številke je Franciji napovedala tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki pa je francosko vlado opozorila, da mora izpeljati strukturne reforme, če želi ohraniti gospodarsko rast brez rasti inflacije.

IMF za privatizacijo slovenskih bank
17. 03. 2000 09.46
Mednarodni denarni sklad (IMF) je sinoči objavil poročilo izvršnega odbora o Sloveniji, pri čemer v uvodu ugotavlja, da je Slovenija ena najuspešnejših tranzicijskih ekonomij srednje in vzhodne Evrope. Izvršni odbor direktorjev IMF ugotavlja, da je Slovenija vzpostavila preudarno makroekonomsko politiko, ki je prispevala k zmanjšanju inflacije, zunanji stabilnosti in mednarodni kredibilnosti. Po drugi strani pa so bile strukturne reforme mnogo bolj postopne, kar je pripeljalo do zaostanka. Direktorji IMF pa pozdravljajo pospešitev strukturnih reform v zadnjem času, kar bo pripomoglo h gospodarski rasti in Slovenijo pripravilo za članstvo v EU.

Težko leto za MOK
31. 12. 1999 13.58
Po besedah predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juana Antonia Samarancha je bilo leto 1999 eno izmed najtežjih, a tudi najpomembnejših v zgodovini olimpijskega gibanja.

Rusija plačala IMF del dolga
28. 12. 1999 16.07
Rusko finančno ministrstvo je sporočilo, da je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) nakazalo zadnji decembrski obrok v višini 62,9 milijona dolarjev za odplačilo dolga tej mednarodni organizaciji.

Cilj 1% gospodarska rast
19. 12. 1999 19.01
Japonska vlada si je danes na izredni seji kot svoj cilj zastavila enoodstotno gospodarsko rast v letu 2000-2001, ki se začne aprila prihodnje leto.

UCI napovedala strukturne spremembe
28. 11. 1999 16.29
Mednarodna kolesarska zveza (UCI) bo na svojem kongresu januarja prihodnje leto na Nizozemskem razpravljala o spremembah v poklicnem cestnem kolesarstvu. Novoustanovljena poklicna zveza (PCC), ki bo sestavljena iz skupaj 12 predstavnikov kolesarjev, moštev in prirediteljev dirk bo v bodoče med drugim usklajevala koledarje mednarodnih tekmovanj. Poleg tega bo organizacija in upravljanje s tekmovanji v celoti prešla v roke PCC.

Zasedanje delovne skupnosti Alpe-Jadran
24. 11. 1999 15.11
V madžarskem Buek-Fuerdu bo v petek, 26. novembra, potekalo plenarno zasedanje predsednikov deželnih vlad članic delovne skupnosti Alpe-Jadran, je danes sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve.

Konferenca o Evropskem socialnem skladu
22. 10. 1999 13.07
V Ljubljani danes poteka nacionalna konferenca v okviru posebnega pripravljalnega programa za Evropski socialni sklad (ESS). Omenjeni program je del programa Phare za pomoč državam kandidatkam Srednje in Vzhodne Evrope pri vzpostavitvi primerne institucionalne strukture, da bi se uspešneje vključevale v strukturne sklade EU.

Slovenski BDP nad 75 odstotki povprečja EU
28. 09. 1999 21.03
V primeru razširitve Evropske unije na vseh deset srednjeevropskih kandidatk za članstvo, bi se unijin povprečni bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca precej znižal, saj vse regije iz srednjeevropske deseterice skupaj v povprečju dosegajo manj kot 50 odstotkov unijinega povprečja. Slovenija, ki je v danes objavljeni raziskavi Eurostata obravnavana kot ena sama regija, dosega 67 odstotkov unijinega povprečja, ob razširitvi na vseh deset srednjeevropskih kandidatk pa bi njen BDP znašal 78 odstotkov povprečja EU.

Potočnik na zadnja screeninga
14. 09. 1999 16.08
Vodja pogajalske ekipe za članstvo Slovenije v Evropski uniji Janez Potočnik bo v četrtek in petek na obisku v Bruslju. Udeležil se bo še zadnjih dveh pregledov usklajenosti nacionalne zakonodaje z unijinim pravnim redom ter se med drugim sestal z glavnim pogajalcem EU za Slovenijo Jaimejem Garcio Lombarderom, so sporočili iz ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU.

DDV mejnik gospodarskih gibanj
10. 09. 1999 18.18
Pričakovane posledice uvedbe DDV bodo letošnja gospodarska gibanja prek učinkov na domače povpraševanje, trgovinsko menjavo in cene razdelile na dve povsem različni obdobji, pišejo strokovnjaki Ekonomskega inštituta pravne fakultete (EIPF) v poletni številki publikacije Gospodarska gibanja. Tako ocene za julij in avgust na področju trošenja kažejo hiter in močan zasuk navzdol, še maja in junija pa je bilo opaziti rekordno povečanje. Ob tem pa zaradi povečanja uvoza niti preobrat v drugi polovici leta ne bo preprečil velikega letnega primanjkljaja v blagovni menjavi.

Makedoniji obljubljena finančna pomoč
21. 07. 1999 14.58
Predsednik Svetovne banke James D. Wolfensohn je danes med obiskom v Skopju Makedoniji obljubil dolgoročno finančno pomoč za premagovanje posledic kosovske krize, poudaril pa je tudi, da mora Makedonija nadaljevati z gospodarskimi reformami. Pomoč Makedoniji se bo nanašala tudi na strukturne reforme na področju izobraževanja, zdravstva, okolja in kulture. >>Države G-7 in ostale evropske države si bodo prizadevale za finančno pomoč, ki bo že v prihodnjih mesecih odpravila nekatere najhujše posledice kosovske krize<<, je dejal Wolfensohn na novinarski konferenci v Skopju.

Padec gospodarske rasti v Turčiji
19. 07. 1999 08.41
Rezultati raziskave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da je letošnja gospodarska rast v Turčiji padla z 2,8 odstotka, kolikor je znašala lani, na 1,4 odstotka. Vzrok za padec gospodarske rasti in zmanjšanje tujih vlaganj v Turčiji gre po mnenju OECD iskati v ruski gospodarski krizi in politični nestabilnosti Turčije, ki je v dveh letih zamenjala dve vladi. Po ocenah OECD bi morala Turčija stopnjo inflacije v letošnjem in prihodnjem letu zmanjšati s 54 na 32 odstotkov, izpeljati pa bi morala tudi obsežne strukturne reforme, med temi reformo socialnega varstva. Koalicijska vlada premiera Bulenta Ecevita bi si lahko tako pridobila zaupanje tujih vlagateljev, še pojasnjujejo v OECD.

Pridružitveni sveti zunanjih ministrov EU, Slovaške in Estonije
27. 04. 1999 18.08
Nemčija, ki v prvem polletju letos predseduje Evropski uniji, je zelo optimistična glede časovnega načrta priključitve Slovaške k uniji, je zatrdil državni sekretar v nemškem zunanjem ministrstvu Guenther Verheugen po današnjem pridružitvenem svetu med zunanjimi ministri EU in Slovaške v Luxembourgu.

Poslovno tveganje na Japonskem je vedno večje
25. 03. 1999 19.21
Ekonomska kriza, ki še naprej pretresa Japonsko, je povzročila, da je dežela vzhajajočega sonca zaradi večjih tveganj vedno manj primerna za tuja vlaganja, ocenjujejo v ameriški agenciji za ocenjevanje bonitete Standard and Poor. Kot navajajo, se lahko položaj Japonske v prihodnje še poslabša, razlog pa naj bi bile predvidene strukturne spremembe in opuščanje starih poslovnih navad.

Zunanji ministri EU nadaljujejo razpravo o svežnju reform
14. 03. 1999 10.28
Petnajst zunanjih ministrov Evropske unije je v nemškem mestu Eltville davi znova začelo razprave v okviru neformalnega srečanja, ki se je pričelo včeraj.

Svetovna banka: Slovenija mora povečati svojo konkurenčnost
12. 03. 1999 17.18
Pri pripravah na vključitev v EU je za Slovenijo pomembno, da poveča svojo konkurenčno sposobnost na tujih trgih, pri čemer je možnost izvoza njenih proizvodov najpomembnejši dejavnik za nadaljnji razvoj, je eden glavnih poudarkov študije Svetovne banke (SB) z naslovom Slovenija - gospodarska preobrazba in vstop v EU.

Mitja Gaspari predstavil rezultate dela Strategije Svetovne banke za Republiko Slovenijo
15. 09. 1998 10.16
Minister za finance Mitja Gaspari je na novinarski konferenci predstavil rezultate enoletnega dela v okviru Strategije Svetovne banke za Republiko Slovenijo. Dosedanje delo je ocenil kot uspešno ter poudaril, da Slovenija pričakuje sodelovanje tudi v prihodnje, predvsem na področjih, ki imajo prednostni značaj. Gre predvsem za področja trga nepremičnin in posodobitve zemljiškega katastra, za reformo zdravstvenega sektorja in za reformo javne uprave; na omenjenih področjih bi se Slovenija tudi dogovorila za finančno pomoč. Za delo v okviru strategije Svetovne banke za Slovenijo so se dogovorili pred letom dni. Osnovna ideja je bila po ministrovih besedah ugotoviti, katere strukturne reforme so potrebne in katere reforme je potrebno pospešiti. Poleg tega bo projekt služil tudi pripravi Slovenije za začetek pogajanj o polnopravnem članstvu v Evropski uniji (EU), predvsem na področjih kjer ima Slovenija premalo izkušenj ali kjer ima težave pri vpeljevanju rešitev v prakso.

Slovenija še vedno na prvem mestu lestvice Dun & Bradstreet
07. 08. 1998 15.16
Slovenija tudi v avgustovskem poročilu britanske agencije Dun & Bradstreet ostaja na prvem mestu lestvice pokazateljev tveganja v srednje- in vzhodnoevropskih državah. Kot ugotavljajo analitiki omenjene agencije, pokazatelj tveganja Slovenije zaradi makroekonomske stabilnosti ostaja ugoden, še vedno pa je ključna skrb namenjena inflacijskim gibanjem, ki bi po mnenju britanskih strokovnjakov terjala bolj prilagodljivo denarno politiko in nadaljnje strukturne reforme.

Schuessel: Avstrija si bo prizadevala za začetek vsebinskih pogajanj
15. 07. 1998 15.42
Avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel je v uradni predstavitvi programa avstrijskega predsedstva Evropske unije pred Evropskim parlamentom danes v Strasbourgu znova napovedal, da si bo Dunaj prizadeval za začetek vsebinskih pogajanj s skupino naprednih kandidatk za članstvo v času svojega predsedovanja. Pomembne naloge na področju širitve bodo v tem obdobju tudi uresničevanje pristopnih partnerstev, priprave predpristopnih mehanizmov in razprava o poročilu Evropske komisije o napredku kandidatk, je dejal Schuessel.

Poročilo WIIW: na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji se nadaljuje gospodarska rast
07. 07. 1998 15.52
Razkorak med počasnimi in hitrimi državami na prehodu je vse večji; medtem ko se na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem in v Sloveniji nadaljuje močna gospodarska rast, Bolgarija, Rusija in Ukrajina stagnirajo. To ugotavlja najnovejše poročilo dunajskega Inštituta za mednarodne gospodarske primerjave (WIIW), ki ga je danes predstavil vodja inštituta Peter Havlik.

Državni sekretar But na obisku v Španiji
04. 06. 1998 15.43
Državni sekretar za kmetijstvo ter mednarodne in evropske zadeve Franc But, ki je na večdnevnem obisku v Španiji, se je popoldne v španski prestolnici srečal z državnim sekretarjem v španskem ministrstvu za kmetijstvo Carlom Diazom Eimilom.

Ministri EU za finance prvič o proračunu za 1999
19. 05. 1998 16.14
Ministri za gospodarstvo in finance Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju opravili prvo orientacijsko razpravo o predlogu proračuna za prihodnje leto. Osnutek, ki ga je aprila predstavila Evropska komisija, predvideva porabo v višini 96,9 milijarde in prilive v višini 86,3 milijarde evrov.

Bolgarija načrtuje privatizacijo energetskega sektorja
01. 05. 1998 12.42
Vladni svet za strukturne reforme je konec tedna odobril načrt postopne privatizacije bolgarskega energetskega sektorja. Načrt med drugim predvideva, da naj bi prihodnje leto na domači in mednarodnih borzah začeli prodajati delnice državne družbe za oskrbo z električno energijo NEK. Ta naj bi sicer obdržala nadzor nad približno 45 odstotki bolgarske proizvodnje in distribucije električne energije, med elektrarnami, ki bodo ostale v njeni lasti, pa je tudi nuklearna elektrarna Kozloduj. Država naj bi do leta 2001 nadaljevala s subvencioniranjem cen električne energije, nato bodo vpeljali regionalno cenovno strukturo, po letu 2010 pa naj bi cene električne energije v celoti pokrivale proizvodne stroške, še sporoča agencija Nuc Net.

EU: Slovensko gospodarstvo razočaralo; nekaj opogumljajočih znakov za možnost bolj dinamične rasti
30. 04. 1998 14.52
Evropska komisija v zadnjem poročilu o gospodarskih razmerah in reformah v srednje- in vzhodnoevropskih državah ugotavlja, da je slovenska gospodarska situacija v letu 1997 razočarala. Bruto domači proizvod je beležil skromno rast, proračunski primanjkljaj se je precej povečal in država ni napredovala na področju manjšanja inflacije in brezposelnosti, ocenjuje komisija. Komisija pri tem ugotavlja, da je bilo vendarle moč zaznati nekatere opogumljajoče znake, ki kažejo na možnost bolj dinamične rasti v prihodnosti. Rast plač je bila precej nižja kot prejšnja leta, neposredna tuja vlaganja končno rastejo in, čeprav počasi, se prestrukturiranje podjetij nadaljuje. Poleg tega so bile sprožene številne pomembne gospodarske in strukturne reforme za pripravo gospodarstva na vključitev v Evropsko unijo. Uspeh te nove strategije bo bistveno odvisen od uspešne in pravočasne izvedbe načrtovanih reform, pravi Evropska komisija.

Zelena luč za makrofinančno pomoč BiH in Albaniji
21. 04. 1998 15.33
Ministri za gospodarstvo in finance Evropske unije so danes na zasedanju v Luxembourgu dosegli politično soglasje o dodelitvi makrofinančne pomoči Bosni in Hercegovini in Albaniji.

OECD pričakuje močno gospodarsko rast na Nizozemskem
16. 03. 1998 08.43
Najnovejša analiza nizozemskih gospodarski gibanj, ki jo je izvedla Organizacija za sodelovanje in razvoj (OECD), je pokazala, da bo Nizozemska nadaljevala močno gospodarsko rast ob umirjeni inflaciji in pospešenem zaposlovanju. Ocenjujejo, da se bo nizozemski BDP letos povečal za 3,7 odstotka, opozarjajo pa, da mora država izvesti še nekatere strukturne reforme, zmanjšati primanjkljaj, znižati davke, čakata pa jo še reformi v izobraževanju in na področju socialnega varstva.

Malezija ne potrebuje programa IMF temveč reforme
19. 01. 1998 10.09
Malezija potrebuje čvrsto monetarno politiko in strukturne reforme, nikakor pa ne programa pomoči Mednarodnega denarnega sklada, je po končanih pogovorih v Kuala Lumpurju dejal generalni direktor IMF Michel Camdessus. "V primerjavi z njenimi azijskimi sosedami Malezije ni prizadela tako huda kriza, zato verjetno tudi ne potrebuje finančne pomoči. Priporočamo ji le več gospodarske odprtosti, več tujih vlaganj in močnejšo navzočnost tujcev v finančnem sektorju in boljši nadzor nad kreditnim sektorjem," je dejal Camdessus.

IMF: Slovenija naj pospeši strukturne reforme
12. 01. 1998 18.22
Minister za finance Mitja Gaspari je na novinarski konferenci predstavil poudarke iz poročila, ki ga je za Slovenijo pripravil Mednarodni denarni sklad (IMF). Kot je povedal, odbor direktorjev washingtonske institucije Sloveniji med drugim priporoča, da pospeši strukturne reforme, ki po mnenju IMF zamujajo za eno leto, zaustavi poslabševanje v davčnem sektorju in zmanjša letošnji proračunski primanjkljaj. Tega naj bi po priporočilu IMF odpravili najkasneje v letu 1999. Poleg tega IMF na področju denarne politike priporoča predvsem hitrejšo odpravo ukrepov, ki omejujejo kapitalske tokove, pospešen postopek deindeksacije, večjo stopnjo konkurenčnosti v bančnem sektorju ter sprostitve v luči večjega pritoka predvsem neposrednih tujih investicij v Slovenijo.