suša
Protisušni zakon v tretje branje
12. 10. 2001 00.00
Državni zbor je končal drugo branje predloga zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001. Poslanke in poslanci so zakonski predlog v drugem branju nekoliko dopolnili.
Afganistan dobil človekoljubno pomoč
02. 10. 2001 00.00
V afganistansko prestolnico Kabul je prispel prvi konvoj človekoljubne pomoči v okviru svetovnega programa Združenih narodov za prehrano.
Za vladni predlog zakona o suši
27. 09. 2001 00.00
Odbor DZ za infrastrukturo in okolje je podprl predlog poslanca Geze Džubana (LDS), s katerim odbor državnemu zboru predlaga, naj zavrne predlog zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, pozebe in neurij, ki ga je v parlamentarni postopek vložil poslanec Alojz Sok (NSi).
Po posledicah suše državna pomoč
25. 09. 2001 00.00
Vlada je sprejela predlog zakona o državni pomoči za odpravo posledic naravnih katastrof v kmetijstvu za letošnje leto. Višina sredstev državne pomoči bo predvidoma okoli 5,5 milijarde tolarjev.
Sprejet predlog zakona o suši
25. 09. 2001 00.00
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela predlog zakona o državni pomoči za kmete, ki so utrpeli škodo zaradi suše, pozebe in toče. Potrjene škode je nekaj več kot 12 milijard tolarjev, država pa naj bi zagotovila vsaj pet milijard tolarjev in pol.
Na pragu nove humanitarne katastrofe
21. 09. 2001 00.00
Mednarodne človekoljubne organizacije pripravljajo pomoč, ki jo nameravajo poslati v države, ki mejijo z Afganistanom, od koder naj bi v primeru napada ZDA pobegnilo več tisoč beguncev.
Sredstva za odpravo posledic suše
13. 09. 2001 00.00
Vlada je sprejela sklep o zagotovitvi 1,8 milijarde tolarjev za odpravo posledic lanske suše.
Pahor s predstavniki KGZS
10. 09. 2001 00.00
Predsednik KGZS Peter Vrisk je na srečanju s predsednikom DZ Borutom Pahorjem poudaril, da bi v Sloveniji morali sprejeti zakon o odpravi posledic pozebe, toče in suše v letu 2001.
Posledice segrevanja ozračja
02. 09. 2001 00.00
Ozračje v Sloveniji je v zadnjih desetih letih za stopinjo toplejše v primerjavi s tridesetletnim povprečjem. Posledice podnebnih sprememb so ob katastrofalni suši letos čutili predvsem kmetje.
Ocenjevanje posledic suše
06. 09. 2001 00.00
Državna komisija za ocenjevanje letošnje suše opravlja oglede po Sloveniji.
Kučan o posledicah suše
31. 08. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan si je v Pomurju ogledal območja, ki jih je najhuje prizadela suša, na sejmu v Gornji Radgoni pa se je seznanil s težavami kmetovalcev.
Smisel državnih subvencij za kmetijstvo
29. 08. 2001 00.00
Država namenja subvencijam v kmetijstvu velike vsote proračunskega denarja.Podobno je tudi drugje v Evropi in nad tem ne bi bilo vredno izgubljati besed, če ne bi bodle v oči nekatere podrobnosti, ki postavljajo pod vprašaj smisel tovrstnega početja.
Bo vlada izplačala dolg?
29. 08. 2001 00.00
Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na izredni seji sklenil, da bo zaradi posledic suše morda potreben rebalans letošnjega proračuna.
Suša prizadela tudi Srednjo Ameriko
27. 08. 2001 00.00
Po poročilu Združenih narodov so zaradi treh mesecev hude suše v Srednji Ameriki ogrožena življenja najmanj 1,6 milijona ljudi.
Vlada našla del sredstev
24. 08. 2001 00.00
Vlada je za odpravo posledic lanskoletne suše namenila 1,6 milijarde tolarjev. Predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk je za 24 ur povedal, da je to le polovica denarja, ki ga država dolguje kmetom.
Vlada o posledicah suše
23. 08. 2001 00.00
Vlada na seji obravnava predlog o zagotovitvi 3,4 milijarde tolarjev kmetom, kolikor jim je ostala dolžna po lanskem interventnem zakonu o odpravi posledic suše.
NSi o problematiki suše
22. 08. 2001 00.00
O zaostrenih razmerah v kmetijstvu so danes spregovorili tudi v stranki Nova Slovenija, ki zahteva sprejem interventnega zakona za odpravo posledic letošnje suše.
But proti suši
22. 08. 2001 00.00
Kmetijski minister Franci But je zaradi posledic suše obiskal Posavje in pozval k večji pomoči kmetom ter poudaril, da bi morala biti že izplačana vsaj sredstva za posledice lanskoletne suše.
Zahteve po Kopačevem odstopu
21. 08. 2001 00.00
Člani murskosoboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije zahtevajo odstop ministra za okolje in prostor Janeza Kopača.
Suša na Kitajskem
31. 05. 2001 00.00
Kitajsko je prizadela najhujša suša v zadnjem desetletju. Zaradi pomanjkanja padavin so prizadete kmetijske površine na severovzhodu in jugozahodu države ter vzdolž Rumene reke. 16 milijonom ljudi že grozi pomanjkanje pitne vode.
Hindujci odslej s posebnimi oznakami
22. 05. 2001 00.00
Afganistanski minister za vero je sporočil, da bodo morali Hindujci v Afganistanu poslej nositi posebne oznake na oblačilih. Talibanska vlada, ki nadzira 95 odstotkov Afganistana, je še sporočila, da bo odlok začel veljati takoj, ko bo mogoče.
Letos za subvencije 22 milijard
23. 04. 2001 00.00
Vlada je na zadnji seji sprejela kar sedem uredb o tržnem redu za trgovanje s kmetijskimi pridelki in mesom. Zaradi dviga subvencij in pričakovanega povečanja števila tistih, ki so do subvencij in nadomestil upravičeni, nameravajo kmetom nakazati dobrih 6 milijard več kot lani. Paket uredb o ureditvi trga je bil sprejet skupaj z uredbo o kmetijski politiki in slovenskim kmetijskim okoljskim programom.
Kmetom denar za lansko sušo
22. 03. 2001 00.00
Predstavniki Sindikata kmetov Slovenije (SKS) so se včeraj sestali z predstavniki kmetijskega ministrstva in z ministrom za okolje in prostor Janezom Kopačem. Kopač je sindikalnim predstavnikom zagotovil, da bodo v aprilu kmetom izplačali 1,6 milijarde tolarjev za sanacijo škode, ki jo je povzročila suša. Izplačilo omenjenega dolga je obveza še od lanskega leta.
Talibani uresničili grožnje
12. 03. 2001 00.00
Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.
Kmetje povabili Buta na sestanek
23. 02. 2001 00.00
Sindikat kmetov Slovenije (SKS) in predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij so na današnjem skupnem sestanku sklenili, da prihodnjo sredo, 28. februarja, povabijo kmetijskega ministra Franca Buta na skupni sestanek, na katerem naj bi prišlo do konkretnih dogovorov o vprašanju mleka in mladega pitanega goveda. V kolikor se kmetijski minister srečanja ne bo udeležil ali na njem ne bo prišlo do sprejetja konkretnih sklepov, bo SKS napovedal opozorilno stavko. Ta naj bi bila predvidoma marca. K temu so jih prisilila govedorejska kriza, vse slabši ekonomski položaj kmetov in nepripravljenost odgovornih institucij, da se obstoječo krizo uredi, so pojasnili udeleženci sestanka.
Romunija bo Srbiji dobavila elektriko
30. 12. 2000 00.00
Romunija bo Srbiji, ki se sooča s hudo energetsko krizo, dobavila električno energijo, so povedali v vladi romunskega premiera Adriana Nastaseja. V skladu s premierovim ukazom bo ministrstvo za industrijo v Srbijo izvozilo 700 megavatov elektrike. Prve količine elektrike naj bi izvozila v soboto, preostalo pa v prihodnjih petih dneh.
Leto 2000 eno najtoplejših
19. 12. 2000 00.00
Leto 2000 je bilo eno najtoplejših od začetka beleženja temperature pred 140 leti. Kot je zapisano v najnovejšem poročilu o podnebju v letu 2000, ki ga je danes objavila Svetovna meteorološka organizacija (WMO) v Ženevi, je temperatura na zemeljskem površju znašala 0,32 stopinje Celzija nad povprečjem obdobja med letoma 1961 in 1990.
Hmeljarji bodo prejeli denar
06. 12. 2000 00.00
Savinjskim hmeljarjem, ki z letošnjo letino niso zadovoljni, saj je pridelek močno oklestila predvsem suša - ponekod tudi do 60 odstotkov - se ni treba bati, da za prodani hmelj ne bodo prejeli obljubljenega denarja. Vodja finančno računovodskega sektorja žalskega Hmezad export importa Josip Skočiš je povedal, da v družbi ne skrivajo, da nimajo težav, vendar je Hmezad likviden, saj njegovo poslovanje ni kreditno ali hipotekarno obremenjeno. Hmezad je največji odjemalec hmelja v Savinjski dolini, saj je letos odkupil približno 1100 ton hmelja.
Vlada in kmetje o bolezni norih krav
29. 11. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji obravnavala informacijo kmetijskega ministrstva o stanju in ukrepih v zvezi z boleznijo norih krav (BSE) in trenutnih razmerah v govedoreji. V zvezi s tem je sprejela nekaj sklepov, ki kmetijskem in drugim ministrstvom nalagajo izvedbo celovitih ukrepov za zaščito zdravja in povrnitev zaupanja potrošnikov v živila živalskega izvora. Mednje se uvrščajo izločitev centralnega živčnega sistema in limfnega tkiva sesalcev iz prehrane ljudi, vpeljava hitre diagnostika BSE pri govedu najkasneje do 1. januarja 2001, prepoved uporabe kostne moke za krmljenje ter oceno stroškov, ki jih bo ta prepoved povzročila. Ministrstvu za zdravstvo še nalaga pripravo celovite informacije o uporabi cepiv in drugih medicinskih pripomočkov pri ljudeh.
Savinjski hmeljarji letos pridelali manj
07. 09. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki so po 10. avgustu začeli obirati golding, nadaljevali pa z obiranjem pozne hmeljske sorte aurora, so v teh dneh končali spravilo letošnjega pridelka. Kot pojasnjuje direktorica Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak, so hmeljarji letos pridelali le 1.300 ton hmelja, saj sta suša in vročina, pa tudi hmeljska pršica, oklestile pridelek tudi do 60 odstotkov. Končna odkupna cena hmelja še ni znana, pričakovati pa je, da bo znašala približno 5,1 nemške marke za kilogram, saj so nekaj hmelja že prodali po tej ceni. Večino letošnjega pridelka je odkupilo žalsko podjetje Hmezad Export Import. Bizjakova je tudi pojasnila, da pridelovalci hmelja niso najbolj zadovoljni s ponujeno odkupno ceno, vendar je ta posledica tržnih razmer. Na evropskem trgu je namreč letošnji najmočnejši konkurent savinjskemu hmelju nemški hmelj, ki ga ni prizadela suša.