svet evrope
Clinton in Kohl za močno Evropo
14. 05. 1998 07.32
Ameriški predsednik Bill Clinton in nemški kancler Helmut Kohl sta se ob pričetku Clintonovega dvodnevnega obiska v Nemčiji zavzela za okrepitev odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v 21. stoletju.
Latvijski parlament proti ukinitvi smrtne kazni
11. 05. 1998 17.56
- Latvijski parlament je danes glasoval proti odpravi smrtne kazni, ki jo je predlagala parlamentarna komisija, in to kljub temu, da se je država pred Svetom Evrope zavezala za ukinitev.
Letna konferenca EBRD v Ukrajini
10. 05. 1998 10.13
Ukrajinski premier Valerij Pustovojtenko in Charles Frank, vršilec dolžnosti predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), sta včeraj v Kijevu odprla letno konferenco te banke. Petdnevno srečanje je po besedah Franka najpomembnejši dogodek za gospodarstvo držav Srednje in Vzhodne Evrope.
Sprevod starih avtomobilov ob 100. obletnici Renaulta
10. 05. 1998 10.02
Ob 100. obletnici francoskega avtomobilskega koncerna Renault se je včeraj v Pariz pripeljalo okoli 650 starih avtomobilov, oldtimerjev, z vseh koncev Evrope. Po paradnih vožnjah skozi obrobne dele Pariza naj bi se srečanje v nedeljo končalo s slavnostnim sprevodom na Champs Elysee.
Spominska slovesnost ob 50. obletnici združevanja Evrope
09. 05. 1998 11.49
Nizozemska kraljica Beatrix je danes v Haagu odprla spominsko slovesnost ob 50. obletnici obstoja Evropskega gibanja. Maja leta 1948 so se v Haagu sestali vodilni zahodni politiki, ki so razpravljali o tem, kako bi lahko v Evropi v prihodnosti preprečili vojne. Nekdanji britanski premier Winston Churchill je zagovarjal "gibanje za evropsko enotnost". 50 let kasneje se je uresničil pomemben del njegovih vizij, je pred politiki iz skoraj vseh evropskih držav, ki so se udeležili slovesnosti, povedala kraljica Beatrix.
Protestne akcije nemških in francoskih brezposelnih
09. 05. 1998 10.34
Nemški in francoski brezposelni so včeraj že četrtič s skupnimi akcijami protestirali proti množični brezposelnosti. V osrednji akciji je tisoč brezposelnih in sindikalistov iz obeh držav za eno uro zasedlo most Evrope med Strasbourgom in Kehlom. Po prvih ocenah pobudnikov se je v 350 mestih protestnih akcij udeležilo kakih 60.000 ljudi.
Hitrejša gospodarska rast v državah Vzhodne Evropi
09. 05. 1998 09.59
Države srednje in vzhodne Evrope kot tudi države iz prostora nekdanje Sovjetske zveze bodo v letu 1998 imele večjo stopnjo gospodarske rasti, napovedujejo strokovnjaki Evropske banke za obnovo in razvoj. Povprečna stopnja rasti bruto družbenega produkta naj bi v državah v tranziciji znašala 2,5 odstotka. Lani se je v omenjenih državah BDP povečal v povprečju za 1,6 odstotka in je prvič po sedmih letih zabeležil rast. Največje rasti BDP-ja naj bi po predvidevanjih ustvarile Makedonija, Poljska, Madžarska ter baltiške države.
Minister Frlec na zasedanju odbora ministrov SE o Kosovu
05. 05. 1998 16.49
V Strasbourgu se danes nadaljuje 102. zasedanje odbora ministrov Sveta Evrope (SE), ki se ga udeležuje tudi vodja slovenske diplomacije Boris Frlec. Kot je STA izvedela iz virov pri slovenski delegaciji, je minister v svojem govoru največ pozornosti namenil položaju v jugovzhodni Evropi, poudaril pa je tudi dragoceno vlogo SE, zlasti pri razvoju institucij demokratičnega sistema ter krepitvi zaupanja med narodi in manjšinami v jugovzhodni Evropi.
Minister Frlec ob robu zasedanja v Strasbourgu tudi z Granićem
05. 05. 1998 07.34
Vodja slovenske diplomacije Boris Frlec je imel danes ob robu zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu tudi vrsto dvostranskih pogovorov. Srečal se je s hrvaškim kolegom Matejem Granićem in estonskim zunanjim ministrom Hendrikom Ilvesom, krajše pogovore pa je imel tudi z zunanjima ministroma Rusije in Nemčije Jevgenijem Primakovom in Klausom Kinklom.
Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.
Predsednik Atlantskega sveta Slovenije na Češkem
28. 04. 1998 19.23
Predsednik Atlantskega sveta Slovenije Anton Bebler je v okviru sodelovanja z Atlantsko komisijo Češke republike danes obiskal to češko organizacijo, so sporočili iz Atlantskega sveta Slovenije.
Obeležili 12. obletnico černobilske nesreče
27. 04. 1998 10.07
S svečanostmi in shodi so v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji obeležili 12. obletnico najhujše jedrske nesreče, nesreče v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil.
Svet Evrope poziva k takojšnjim pogajanjem o Kosovu
22. 04. 1998 19.11
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je danes znova pozvala k takojšnjemu in brezpogojnemu začetku pogajanj o Kosovu.
Tuđman sprejel delegacijo makedonskega sobranja
16. 04. 1998 08.00
Hrvaški predsednik Franjo Tuđman je danes sprejel delegacijo makedonskega sobranja na čelu z njegovim predsednikom Titom Petkovskim.
BiH hvaležna za pomoč Slovenije; želja po nadaljnji podpori
10. 04. 1998 17.40
Svoje bivanje in pogovore v Ljubljani sem izkoristil v prvi vrsti za to, da se Sloveniji zahvalim za prijateljsko in dosledno podporo neodvisnosti in suverenosti BiH ter njeni ohranitvi v mednarodno priznanih mejah, in za pomoč, ki jo je nudila v najtežjih dneh njene zgodovine, je povedal predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović v izjavi za javnost po današnjih pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Izetbegović je pozdravil tudi slovensko pobudo za oblikovanje mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min v BiH. S predsednikom Kučanom sta se strinjala, da so bili današnji in včerajšnji pogovori, na katerih so se sogovorniki dotaknili številnih dvostranskih in drugih vprašanj, zelo prijateljski in plodni. Izetbegović, ki danes zaključuje dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, je posebej izpostavil željo Sarajeva, da bi Slovenija "kot ugledna in vplivna država podprla vključitev BiH v evroatlantske integracije, predvsem v Svet Evrope". Visoki gost iz BiH je predsednika Kučana in premiera Janeza Drnovška, s katerim se je srečal včeraj, seznanil s svojim pogledom na trenutni položaj v BiH in na prihodnji razvoj države. "Z zadovoljstvom sem ugotovil, da so naši pogledi v zvezi s tem vprašanjem skoraj identični," je dejal Izetbegović.
Solana v Parizu
09. 04. 1998 09.14
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je včeraj prispel v Pariz, kjer je začel pogovore o reviziji strateškega koncepta organizacije v skladu z novo razdelitvijo v svetu.
Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope obsoja referendum o Kosovu
08. 04. 1998 17.13
Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Leni Fischer je danes hudo skritizirala včerajšnjo odločitev narodne skupščine Republike Srbije, da 23. aprila organizira referendum o tem, ali naj pri dialogu s kosovskimi Albanci posreduje mednarodna skupnost. Fischerjeva je v sporočilu za javnost izrazila prepričanje, da to pomeni pridobitev izgovora za zavrnitev mednarodnega posredovannja v kosovski krizi, obenem pa nadaljevanje politike, ki je že doslej vodila ZR Jugoslavijo v osamitev in takorekoč gospodarski zlom.
Velika večina Albancev podpira izvajanje smrtne kazni
06. 04. 1998 09.11
Več kot 90 odstotkov Albancev podpira izvajanje smrtne kazni, da bi se zmanjšalo število ubojev v državi. Po podatkih ankete, ki jo je opravila neka nevladna organizacija, se je 93,6 odstotka vprašanih izreklo za smrtno kazen, in sicer zaradi uboja, posilstva ter ugrabitve, proti izvajanju najhujše kazni pa je bilo le 4,1 odstotka vprašanih. Minulo leto je smrtno kazen podprlo 70 odstotkov anketiranih Albancev.
Italijani veliki ljubimci Evrope
05. 04. 1998 09.14
Obširna raziskava o spolnih navadah Evropejcev, ki jo je agencija Asper izvedla med 25.000 Evropejci med 20. in 60. letom starosti v prvih mesecih letošnjega leta, izpostavlja Italijane kot najboljše ljubimce.
Fotografska razstava Evgena Bavčarja v Trstu
31. 03. 1998 11.12
V tržaškem Društvu slovenskih izobražencev so sinoči odprli razstavo slovenskega fotografa Evgena Bavčarja, ki živi in dela v Parizu. Po predstavitvi avtorja in njegovega dela so navzoči, med njimi sta bila tudi konzul Slovenije v Trstu Zorko Pelikan in pisatelj Boris Pahor, razpravljali o predstavljanju slovenske literature, zlasti primorske in tržaške, v svetu. Bavčar je namreč zaslužen tudi za mnoge prevode slovenskih del v francoščino.
Na socialna vprašanja pri vključevanju v EU ne gre pozabiti
28. 03. 1998 12.55
Predstavniki Evropske unije so kandidatke za članstvo iz Srednje in Vzhodne Evrope na srečanju ministrov za delo v Budimpešti opozorili, naj ob stremljenju za gospodarskim napredkom ne pozabijo na socialna vprašanja. Britanski minister za delo Andrew Smith je poudaril, da so vprašanja povezana z delom in socialo ključne skupne teme v EU. Nove članice se bodo morale prilagoditi evropskim predpisom tudi na teh področjih, je dejal Smith.
Veleposlanik Rupel predaval na univerzi Columbia
27. 03. 1998 16.55
Veleposlanik Republike Slovenije v ZDA dr. Dimitrij Rupel je na institutu za Zahodno Evropo newyorske univerze Columbia predaval o preoblikovanju Evrope in slovenski vlogi pri tem. Po predavanju je odgovarjal na vprašanja, predstavnik društva Ameriških prijateljev Slovenije pa mu je izročil priložnostno darilo - kristalno jabolko, simbol New Yorka. Ameriške poslušalce so zanimale aktualne politične teme, kot je vključevanje Slovenije v evroatlantske povezave ter odnosi s sosednjimi državami. Veleposlanik Rupel je dejal, da so odnosi s štirimi sosednjimi državami dobri, morebitni problemi pa se sproti razrešujejo. Na vprašanje, katere države bi izpostavil kot največje zaveznice Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo, je Rupel odgovoril, da Slovenija dobro sodeluje z vsemi državami EU. Dodal pa je, da so se predvsem odnosi z Italijo v zadnjem času zelo izboljšali. Rupel ni pozabil omeniti Avstrije in Nemčije, brez katere bi Slovenija nedvomno težje dosegla samostojnost. Glede slovenskega vključevanja v Nato pa je kot najpomembnejšo zagovornico omenil Francijo.
Generalni sekretar WEU v Varšavi
26. 03. 1998 18.24
Generalni sekretar Zahodnoevropske unije (WEU) Jose Cutileiro je v Varšavi izjavil, da bi morala Poljska s prihodnjim letom, ko bo postala članica zveze NATO in pridružena članica Zahodnoevropske unije, sodelovati pri oblikovanju obrambne politike Evrope in prevzeti del odgovornosti za njeno varnost.
ZRJ sprejema Gonzalesa kot predstavnika OVSE in EU za Jugoslavijo
26. 03. 1998 17.43
Jugoslovanski zunanji minister Živadin Jovanović je za srbsko državno televizijo izjavil, da ZR Jugoslavija pristaja na misijo Felipeja Gonzaleza kot predstavnika EU in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za Jugoslavijo. Obenem je dodal, da za Beograd ni sprejemljiv nikakršen posrednik za Kosovo, saj gre za izključno notranjepolitični problem Srbije.
Janez Podobnik na srečanju predsednika evropskega parlamenta s predsedniki parlamentov pridruženih članic
23. 03. 1998 10.31
V Bukarešti poteka 5. srečanje predsednikov evropskega parlamenta Jose Maria Gil-Robles Gil-Delgada s predsedniki parlamentov vseh pridruženih držav iz Vzhodne in Srednje Evrope. Na njem sodeluje tudi predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik.
Jugoslavija zaprosila za članstvo v Svetu Evrope
19. 03. 1998 19.00
ZR Jugoslavija je danes zaprosila za pridruženo članstvo Svetu Evrope. Sekretar Sveta Evrope Daniel Tarschys pozdravlja prošnjo Beograda kot izraz želje sodelovanja v evropski kooperaciji in usklajevanja človekovih pravic in demokratičnih standardov s standardi Sveta, kar je bistvena sestavina reševanja sedanjih problemov te države.
Lojze Peterle na zasedanju sveta Evropske ljudske stranke v Pragi
17. 03. 1998 16.28
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle se v Pragi udeležuje zasedanja sveta Evropske ljudske stranke, kjer govorijo o političnih razmerah v državah srednje Evrope. Na zasedanju je med drugim podpredsednik poljske vlade Lešek Balterowitch udeležencem predstavil program nove poljske vlade, so sporočili iz SKD. Slovenski krščanski demokrati so, kot piše v izjavi, stalni opazovalci v Evropski ljudski stranki, minuli teden pa so vložili prošnjo za status pridruženega člana. Omenjeno prošnjo bo julija letos obravnaval politični biro Evropske ljudske stranke, ki naj bi jo po predivdevanjih tudi sprejel.
Delegacija Sveta Evrope v Beogradu in Prištini
12. 03. 1998 16.54
Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Leni Fischer je danes odpotovala v Beograd in Prištino, da bi prispevala k dialogu za mirno rešitev krize na Kosovu. Med obiskom, ki bo trajal do sobote, se bo Fischerjeva na čelu sedemčlanske delegacije Parlamentarne skupščine SE sestala s predstavniki ZRJ in kosovskih Albancev.
EU ustanovila skupino za turizem in zaposlovanje
12. 03. 1998 08.19
Evropska komisija je ta teden ustanovila posebno skupino za turizem in zaposlovanje, ki bo preučila možnosti za večji prispevek turizma k rasti zaposlovanja v Evropski uniji. Skupina bo ustrezne predloge komisiji predložila do oktobra letos. Zaposlovanje je prednostna skrb Evrope, razvoj turizma pa ima ključno vlogo pri boju proti brezposelnosti, je ob tej priložnosti izjavil evropski komisar za turizem Kristos Paputsis.
Za EU v varstvu okolja najbolj zaostaja Poljska
11. 03. 1998 16.21
Vzhodnoevropske kandidatke za članstvo v EU bi morale v desetih letih vložiti približno 122 milijard ekujev (128 milijard dolarjev), da bi na področju varstva okolja izpolnile evropska merila, je pokazala raziskava belgijskega inštituta Vito, ki jo objavlja avstrijski časnik Standard. Raziskava je pokazala, da bi morale države vzhodne in srednje Evrope za izboljšanje varstva okolja nameniti od 3 do 5 odstotkov BDP, kar je štirikrat več kot države EU. Skoraj četrtino te vsote bi morale nameniti zbiranju gospodinjskih odpadkov, za izboljšanje kakovosti vode pa nameniti približno desetino te vsote. Poljska je država, ki na področju varstva okolja najbolj zaostaja, je še pokazala raziskava.