svet za obnovo

V Kabulu spet univerza za ženske
01. 12. 2001 00.00
Afganistanske ženske bodo po petih letih znova lahko obiskovale kabulsko univerzo. Talibani so namreč kmalu potem, ko so prišli na oblast, ženskam prepovedali izobraževanje.

Đinđić v Nemčiji o razmerah v ZRJ
30. 11. 2001 00.00
Srbski premier Đinđić, ki je na tridnevnem obisku Nemčiji, je za tamkajšnje medije povedal, da bi Jugoslavija za obnovo mostov, ulic in telekomunikacij potrebovala več kot milijardo nemških mark.

Samomorilski napad v Gazi
26. 11. 2001 00.00
V Erezu, na meji med Izraelom in palestinskim območjem Gaze, je palestinski skrajnež izvedel samomorilski napad z bombo. V eksploziji naj bi bila ranjena vsaj dva izraelska vojaka.

Zavezniki zavzeli Konduz
25. 11. 2001 00.00
Poveljnik Severnega zavezništva Daud je sporočil, da so njegove enote po 12-dnevnem obleganju v celoti prevzele nadzor nad Konduzom. Po poročanju agencij naj bi s talibani že začeli pogajanja o predaji zadnje talibanske trdnjave na jugovzhodu Afganistana, duhovnega središča Kandahar.

Ofenziva na Konduz
23. 11. 2001 00.00
V ameriškem bombardiranju Konduza naj bi bilo ubitih ali ranjenih več deset ljudi. Medtem se nadaljujejo spopadi talibanskih sil in Severnega zavezništva v vasi Majdan Šar, jugozahodno od Kabula. Američani pa nadaljujejo z intenzivnim iskanjem bin Ladna.

Talibani bi zapustili Kunduz
20. 11. 2001 00.00
Talibanski borci iz Kunduza so sporočili, da bi obkoljeno mesto zapustili ob varstvu Združenih narodov. Letalski napadi na njihove položaje se nadaljujejo.

Šaron ne popušča
18. 11. 2001 00.00
Po srečanju z visoko delegacijo Evropske unije na čelu z belgijskim premierom Guyem Verhofstadtom je izraelski premier Ariel Šaron ponovil, da je pogoj za obnovo mirovnih pogovorov sedemdnevno popolno premirje na palestinskih območjih.

Evropska delegacija na Bližnjem vzhodu
17. 11. 2001 00.00
Delegacija EU se je v Kairu z egiptovskim predsednikom Mubarakom pogovarjala o položaju na Bližnjem vzhodu, v okviru turneje pa bodo skušali prepričati Izraelce in Palestince, naj znova sedejo za pogajalsko mizo.

Talibani zapustili Kandahar?
15. 11. 2001 00.00
Severno zavezništvo trdi, da so se talibani umaknili iz oporišča v Kandaharju. Agencije medtem poročajo, da so ZDA v Afganistan napotile nove vojaške ladje s približno 2200 vojaki.

Resolucija o rešitvi afganistanske krize
15. 11. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči v New Yorku soglasno sprejel resolucijo, s katero je podprl osrednjo vlogo ZN pri prizadevanjih Afganistancev, da ustanovijo prehodno oblast in novo vlado.

Solana rešuje mirovni proces v Makedoniji
26. 10. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana si je danes v makedonski prestolnici prizadeval rešiti zastoj v mirovnem procesu.

Strugar trdi, da je nedolžen
25. 10. 2001 00.00
Jugoslovanski general Pavle Strugar je danes na prvem nastopu pred haaškim Mednarodnim sodiščem na območju nekdanje Jugoslavije dejal, da se ne čuti krivega za vojne zločine, storjene na območju Dubrovnika.

Britanci pripravljeni na poseg v Afganistanu
22. 10. 2001 00.00
Kopenske sile britanske vojske so pripravljene na namestitev v Afganistanu, je dejal britanski obrambni minister Geoff Hoon. Ruski predsednik Putin pa je s Severnim zavezništvom podpisal izjavo o rešitvi politične krize v Afganistanu.

Giuliani zavrnil ček saudskega princa
12. 10. 2001 00.00
Newyorški župan Rudy Giuliani je zavrnil ček za 10 milijonov dolarjev, ki jih je saudski princ Alvalid bin Talal namenil za obnovo mesta.

Avstrijski kancler v Beogradu
12. 10. 2001 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je med obiskom v Beogradu zagotovil avstrijsko pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva. Avstrija bo v ta namen namenila 7,85 milijona evrov pomoči.

ZDA bližje povračilnemu udarcu
19. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bush je potrdil resolucijo kongresa o pooblastilih za uporabo vojaške sile. Potrdil je tudi zakon o 40 milijard dolarjev pomoči za odpravo posledic terorističnih napadov.

Osmi dan po napadu
19. 09. 2001 00.00
ZDA so za odpravo posledic napadov in za boj proti terorizmu namenile 40 milijard dolarjev, predsednik Bush je potrdil tudi resolucijo kongresa o pooblastilih za uporabo vojaške sile. Talibani pa ZDA pozivajo k potrpežljivsti.

Vstop Hrvaške v EU do leta 2005
17. 09. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić pričakuje, da bo Hrvaška postala članica Evropske unije še v času njegovega predsedniškega mandata, ki poteče v letu 2005.

Časa za preživele zmanjkuje
13. 09. 2001 00.00
Reševalci so pod ruševinami WTC-ja v New Yorku našli pet preživelih gasilcev, ki so se skrili v avtu. Newyorški župan Giuliani pa je povedal, da v mestu pogrešajo 4763 ljudi.

Samomorilski napad v Jeruzalemu
05. 09. 2001 00.00
V Jeruzalemu je bilo včeraj v samomorilskem napadu ranjenih petnajst ljudi. Napad je skoraj zasenčil priprave na srečanje Arafata in Peresa.

Turki zavrnili vabilo na pogajanja
05. 09. 2001 00.00
Rauf Denktaš, voditelj ciprskih Turkov, je zavrnil vabilo Združenih narodov za nadaljevanje pogajanj o usodi razdeljenega Cipra. Denktaš meni, da za nadaljevanje mirovnih pogovorov ni ustvarjenih pogojev.

Irak bo obnovil izvoz nafte
05. 07. 2001 00.00
Iraški veleposlanik pri Združenih narodih Mohamed Aldouri je z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom danes podpisal sporazum o podaljšanju programa "hrana za nafto" za nadaljnjih pet mesecev. Varnostni svet ZN je namreč v torek izglasoval resolucijo, s katero je za omenjeno obdobje podaljšal program, v skladu s katerim lahko Irak za prodano nafto kupuje hrano in zdravila. Iraški veleposlanik je po podpisu dejal, da bo Irak kmalu obnovil izvoz nafte.

Največja čistilna naprava
24. 05. 2001 00.00
Gradnja centralne čistine naprave v Dogošah pri Mariboru poteka v skladu s koncesijsko pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1998, je na redni novinarski konferenci dejal mariborski župan Boris Sovič. Po njegovih besedah poteka izgradnja največje čistilne naprave v Sloveniji zelo intenzivno, v naslednjih dneh pa bodo predstavljeni tudi podatki enoletnega monitoringa kanalizacijskega sistema v Mariboru, na osnovi katerega bo izdelana dokončna dokumentacija za izvedbo druge in tretje faze izgradnje.

Različni odzivi na Bushev protiraketni ščit
03. 05. 2001 00.00
Pentagon bi moral razmisliti tudi o uporabi vesolja pri razvoju novih tehnologij protiletalske obrambe, ki doslej še niso bile ustrezno raziskane, je v sredo v Washingtonu menil ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Sicer ameriški predsednik George Bush v torkovi predstavitvi ameriškega načrta protiraketnega ščita ni omenil uporabe vesolja pri tej obrambi. Bush je poudaril, da gre za obrambo ZDA pred morebitnimi nenadzorovanimi napadi s strani držav, kot so Irak, Iran, Libija in Severna Koreja, obenem pa menil, da je potrebno nadomestiti sporazum o protiraketni obrambi, sklenjen med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1972. Omenjeni sporazum ne predvideva uporabe laserjev za prestrezanje raket, ki bi bili nameščeni v vesolju, vendar pa naj bi Pentagon že dobil zeleno luč za raziskovalni program, namenjen razvoju laserjev, nameščenih na satelitih.

Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.

Kipe uničili zaradi ogorčenja
20. 03. 2001 00.00
Posebni odposlanec afganistanskih talibanov Sajed Rahmatulah Hasimi je v New Yorku pojasnil drugo plat medalje uničevanja dveh budinih kipov v Bamijanu, ki je vzbudilo ogorčenje mednarodne javnosti. Hasimi je v pogovoru za New York Times dejal, da je svet talibanskih verskih učenjakov sprejel odločitev o uničenju kipov zaradi ogorčenja nad odnosom mednarodne skupnosti. Verske učenjake naj bi razjezila mednarodna delegacija evropskih diplomatov in Unesca, ki je ponudila denar za zaščito in obnovo budinih kipov, obenem pa zavrnila prošnje za pomoč afganistanskemu ljudstvu, ki umira zaradi lakote in mednarodnih sankcij.

Se pišejo novogoriški Mostovni boljši časi?
05. 03. 2001 00.00
Mostovno, zapuščen industrijski objekt na obrobju Nove Gorice v neposredni bližini državne meje med Slovenijo in Italijo, je mestni svet novogoriške občine že leta 1996 namenil reševanju mladinske problematike, saj mladi po zaprtju šempetrskega Centra za razvoj mladinske kulture v Novi Gorici nimajo primernih prostorov za druženje in ustvarjanje. Minilo je pet let, Mostovna pa še vedno propada. Mladi, predvsem predstavniki Zavoda Masovna, ki ga je občina leta 1998 potrdila za bodočega upravitelja Mostovne, so novico, da je mestni svet minuli teden med obravnavanjem proračuna za leto 2001 obnovi objekta namenil 20 milijonov tolarjev, pozdravili. Zaradi dosedanjih zapletov in počasnih postopkov pa se zavedajo, da prizadevanj za odprtje prostorov s tem še ni konec, so pojasnili na današnji novinarski konferenci Zavoda Masovna.

Odobren dodaten denar za Kosovo
02. 08. 2000 12.00
Izvršni odbor Svetovne banke (WB) je sinoči odločil, da bo namenil dodatnih 35 milijonov dolarjev za Kosovo. Novo nakazilo je del programa, ki ga je WB začela izvajati oktobra 1999. Odločitev mora podpreti še svet guvernerjev WB, ki bo imel letno zasedanje konec septembra v Pragi. WB je sicer za obnovo Kosova že namenila 60 milijonov dolarjev, ki jih bo izplačevala v obdobju dveh let.

Don Pierino odprl novo skupnost Srečanje
24. 07. 2000 08.54
Na Razborju pod Lisco so včeraj popoldne odprli novo skupnost Srečanje, prvo v srednjem in vzhodnem delu Slovenije. Staro šolo na Razborju, ki so jo obnavljali dober mesec in pol, včeraj ob navzočnosti ustanovitelja skupnosti Srečanje don Pierina Gelminija blagoslovil pomožni mariborski škof Anton Stres. Zbrane sta na otvoritveni slovesnosti med drugim pozdravila tudi soproga predsednika republike Štefka Kučan in Boris Rostohar, predstavnik Lions kluba Krško, ki je pri gradnji skupnosti tudi ves čas pomagal. Od včeraj dalje je v šoli za zdravo življenje, kot skupnost sami imenujejo, šest mladih slovenskih fantov, kasneje pa naj bi bilo v program centra vključenih od 10 do 15 slovenskih fantov.

Prihaja Mednarodni mladinski godalni orkester
12. 07. 2000 09.12
Na dvorišču celjskega Spodnjega gradu bo nocoj ob 20. uri nastopil Mednarodni mladinski godalni orkester z dirigentom Stefanom Pellegrinom Amatom, ki je v Sloveniji že znan in spoštovan dirigent, predvsem pa ga naše občinstvo pozna po njegovem izvrstnem sodelovanju z obema slovenskima opernima hišama v Mariboru in Ljubljani. Na sporedu bodo dela slovenskega skladatelja ob stoletnici njegova rojstva Lucijana Marije Škerjanca, Johanna Sebastiana Bacha, katerega letos ob 250-letnici smrti z njegovo neumrljivo glasbo slavi ves glasbeni svet ter italijanskega skladatelja Ottorina Respighija, ki je kot odločen bojevnik za obnovo italijanske glasbene kulture svetovni uspeh dosegel s tremi suitami Starih plesov in arij ter suito Gli Uccelli.