svobodi
Koštunica ščiti generala Mladića
09. 02. 2002 00.00
Glavna haaška tožilka Del Pontejeva je obtožila jugoslovanskega predsednaika Koštunico za glavno oviro pri aretaciji vojaškega vodje bosanskih Srbov Mladića. Glavna haaška tožilka je še izjavila, da natančno vedo, kje v Beogradu živi Mladić.
Mladića ni v ZRJ
28. 11. 2001 00.00
Beograd je zanikal, da bi bil nekdanji vojaški poveljnik vojske Republike srbske Ratko Mladić v ZRJ, kjer ga ščiti jugoslovanska vojska.
ŠKUC ovadil nestrpnega Ruglja
28. 11. 2001 00.00
Društvu ŠKUC je bilo dovolj širjenja in podpihovanja nestrpnosti Janeza Ruglja v javnosti, zaradi česar so vložili kazensko ovadbo proti Ruglju.
Del Pontejeva zahteva Mladića
27. 11. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je oblasti v Beogradu obtožila, da ščitijo nekdanjega vojaškega poveljnika vojske Republike srbske Ratka Mladića.
APEC soglasno proti terorizmu
18. 10. 2001 00.00
Zunanji ministri držav Skupine za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC) so v Šanghaju dosegli soglasje glede boja proti mednarodnemu terorizmu.
Panda že dvanajstič mama
03. 10. 2001 00.00
V centru za razmnoževanje pand v mestu Chengdu na jugozahodu Kitajske je samica panda skotila že dvanajstega mladiča.
Evropski časniki o terorizmu
02. 10. 2001 00.00
Povračilne ukrepe ZDA in Evrope proti teroristom ocenjuje britanski dnevnik Financial Times, o približevanju med afganistanskim opozicijskim Severnim zavezništvom in nekdanjim kraljem Zahirjem Šahom piše italijanski Il Messaggero, francoski La Croix meni, da so šele nedavni napadi na ZDA prebudili vest in zavedanje o obstoju perverznega, mafijskega in kriminalnega režima v Afganistanu. Avstrijski Die Presse pa zahteva, da bi Washington vendarle moral objaviti dokaze proti Osami bin Ladnu, glavnemu osumljencu za teroristične napade na ZDA.
V Pentagonu našli črni skrinjici
15. 09. 2001 00.00
Preiskovalci so našli črni skrinjici letala, ki je med torkovim terorističnim napadom strmoglavilo na Pentagon. Kot je za 24 ur povedal predstavnik Pentagona, je FBI skrinjici že prenesel v laboratorij, kjer bodo poskusili rekonstruirati potek dogodkov.
V Haagu o Plavšićevi
29. 08. 2001 00.00
V Haagu bodo danes odločali o možnosti, da se nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić brani s prostosti.
Chirac v Kremlju
02. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov gostitelj, ruski predsednik Vladimir Putin sta se izrekla za ohranitev obstoječih sistemov strateške stabilnosti v svetu in proti vsakršnim spremembam na tem področju. Chirac in Putin sta v Moskvi v skupni izjavi poudarila, da je potrebno ohraniti vse dosedanje dogovore in sporazume in hkrati pozvala k previdnosti do ameriškega načrta za oblikovanje protiraketnega ščita. Predsednika sta še menila, da bi bilo o sporazumu o protibalističnih raketah ABM iz leta 1972 potrebno razpravljati odprto v mednarodnih krogih. Putin je sicer po srečanju s Chiracom ponovno izrazil pripravljenost za zmanjšanje ruskega jedrskega arzenala na 1500 ali manj jedrskih konic, kar pa je odvisno od ohranitve sporazuma ABM. Po mnenju Rusije bi ukinitev omenjenega sporazuma porušila strateško ravnovesje v svetu, to stališče pa podpira tudi Francija.
Bush in Putin o ABM
10. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v pogovoru za New York Times izjavil, da bo med vrhunskim srečanjem 16. junija v Ljubljani ruskega kolega Vladimirja Putina poskušal prepričati, da Sporazum o protibalističnih raketah (ABM) iz leta 1972 ni več potreben. Bush je poudaril, da bo ruskemu predsedniku skušal razložiti, da ni potrebno biti zavezan sporazumu AMB, ki sta ga državi podpisali še v času, ko sta veljali za sovražnici, saj je sedaj potrebno razmišljati v novi smeri.
Slovenija prvič v poročilu AI
30. 05. 2001 00.00
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč v naši državi zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Ob tem posebej izstopa primer 16-letnika, ki so ga aprila lani pretepli slovenjgraški policisti, poročilo pa omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik AI Slovenija Dean Zagorac, letno poročilo poleg tega beleži zunajsodne poboje v 61 državah, sodne poboje v 28 državah, zapornike vesti v vsaj 63 državah, primere mučenja in neprimernega ravnanja v 125 državah in izginotja v 30 državah, čeprav je po oceni AI kršitev človekovih pravic še precej več.
Štirideset let Amnesty International
28. 05. 2001 00.00
Amnesty International (AI), svetovno gibanje ljudi, ki se zavzemajo za človekove pravice, praznuje danes 40. obletnico. Danes bodo v ta namen prižgali štirideset dvometrskih sveč v londonski cerkvi St.Martin-in-the-Fields, kjer so leta 1961 za AI prižgali tudi prvo svečo.
Poziv za svobodno odločanje
11. 05. 2001 00.00
Skupina predstavnikov civilne družbe je v javnost poslala pismo z naslovom Za svobodo odločanja. 35 podpisnikov, od katerih jih je večina znanih Slovenk in Slovencev, verjamejo, da je predlagani referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo groba kršitev človekovih pravic. Svoboda odločanja je osnovna civilizacijska pridobitev, podpisani pa verjamejo, da je Slovenija danes dovolj pluralna in tolerantna, da se ji zaradi posluha za pravice manjšine ni treba bati za skupne vrednote, državljani in državljanke pa so dovolj zreli in solidarni, da v svobodi drugega na vidijo grožnje svoji svobodi.
V Trstu proslavili 60-letnico OF
30. 04. 2001 00.00
Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) sinoči v Kulturnem domu v Trstu pripravila proslavo ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pihalni orkestri in pevski zbori, ki delujejo v okviru ZSKD, in mladi recitatorji. Slavnostni govornik je bil predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
Dan upora proti okupatorju
27. 04. 2001 00.00
Slovenija danes praznuje Dan upora proti okupatorju, ki ga letos zaznamuje tudi 60-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Dopoldne sta se pričeli osrednji slovesnosti v Novi Gorici in Jelenovem žlebu, kjer so obeležili tudi 58-letnico zmage Cankarjeve in Gubčeve brigade nad italijanskim bataljonom Macerata.
Protesti v podporo novinarjem
08. 04. 2001 00.00
Po včerajšnjih protestih v ruski prestolnici so se v podporo novinarjem televizijske postaje NTV, ki ne želijo delati za novo vodstvo televizije, protestniki danes zbrali tudi na ulicah Sankt Peterburga. Kot je poročala televizijska postaja NTV, v središču mesta približno 5000 ljudi demonstrira proti prevzemu televizijske postaje s strani državnega giganta Gazprom. Ta je pretekli teden imenoval novo vodstvo NTV. Opozicija v prevzemu vidi nevarnost za svobodo tiska v Rusiji.
Usklajevanje vatikanskega sporazuma
03. 04. 2001 00.00
Koalicijske stranke tudi včeraj niso dosegle vidnejšega napredka pri usklajevanju vatikanskega sporazuma. Poleg vsebinskih razhajanj si stranke niso enotne niti v oceni, ali je podpis sporazuma prednostna naloga slovenske zunanje politike. Čeprav niso prišli do skupne rešitve, bo liberalna demokracija predloge preučila in jih posredovala zunanjemu ministrstvu in predsedniku vlade. Na pogajanjih je zunanji minister Dimitrij Rupel dejal, da gre za pomembno zunanjepolitično prioriteto in da je v interesu države, da se ta tema pred vstopom v EU in Nato umakne z dnevnega reda.
Katanec ima spet težave z mediji
29. 03. 2001 00.00
Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec nikoli ni imel posebej dobrega odnosa s slovenskimi mediji. Stvari so se v zadnjem času sicer nekoliko izboljšale, a očitno je prišlo do novega kratkega stika. Katanca so vznemirili očitki na njegovo potezo na POP TV, od katere je za nastop v oddaji zahteval 100.000 tolarjev honorarja, ki ga je nato podaril v dobrodelne namene.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
Robertson zavrača namige
28. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Dnevni avaz zavrnil namigovanja medijev, da zavezništvo ve, kje se nahaja nekdanji politični vodja bosanskih Srbov, obtožen vojnih zločinov, Radovan Karadžić. "Že dve leti ni potrjenega naslova, kjer bi ga bilo moč najti", je poudaril Robertson.
Demonstracije v podporo Norcu
15. 02. 2001 00.00
Demonstracije v podporo upokojenemu hrvaškemu generalu na begu Mirku Norcu, ki je osumljen pobojev srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991, se bodo danes nadaljevale na zagrebškem Markovem trgu, pred zgradbo hrvaške vlade in sabora. Demonstracije so se začele ob 12. uri, po napovedih organizatorjev protesta, koordinacije združenja vojnih veteranov, pa naj bi se na njih zbralo kar 200.000 ljudi. Hrvaška policija sicer ocenjuje, da se na Markovem trgu in na okoliških ulicah lahko zbere kvečjemu 20.000 ljudi, kljub temu pa naj bi protestnike varovalo vsaj od 300 do 500 policistov. Po zanjih podatkih se je na zborovanju zbralo okoli 5.000 potestnikov.
Protesti v Teheranu
09. 02. 2001 00.00
V protestih v Teheranu je bilo v spopadih z oblastmi ranjenih najmanj 20 protestnikov, več sto pa so jih aretirali. Na shodu, na katerem so protestirali proti islamskemu režimu in v podporo svobodi govora, se je zbralo približno tri tisoč ljudi, ki so jih policisti ob podpori islamskih milic nasilno razgnali. Policisti so proti protestnikom uporabili solzivec, tepli so jih z gumijevkami, uničili pa so tudi vse transparente s spornimi gesli.
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
Ugrabljeni Srbi na svobodi
01. 01. 2001 00.00
Oboroženi Albanci, ki so včeraj na cesti Gnjilane-Vučibaba-Preševo na varnostnem območju ob administrativni meji med Srbijo in Kosovom ugrabili šest Srbov, so talce nocoj izpustili, je poročala beograjska agencija Beta, ki se sklicuje na podpredsednika srbske prehodne vlade Nebojšo Čoviča.
Predstavitev knjige o Rimskih toplicah
23. 12. 2000 00.00
V dvorani Zdravilišča Laško bo danes, ob 18. uri, predstavitev knjige o Rimskih toplicah z naslovom Blišč rimske Trnjuljčice izpod peresa Zore Tičar. Avtorica, ki je dopolnila že 85 let, poudarja, da se ji je misel o knjigi utrnila pred petimi leti, ko se je vrnila iz Amerike, kamor so je povabili sorodniki. V knjigi je poskušala zbrati in opisati nekaj zanimivosti iz življenja Rimskih Toplic, in tako tisto, kar se je zanimivega dogajalo v kraju in kar ljudje še vedo, z zapisi ohranila pred pozabo.
Razstava o boju srbske opozicije proti Miloševiću
21. 12. 2000 00.00
V Parizu je na ogled razstava o boju srbske opozicije proti oblastem nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića z naslovom Srbija, originalna enačica. Po besedah avtorjev je namen razstave prikazati strah ljudi pod nekdanjim despotskim režimom Miloševića, vsakdanje življenje v "izobčeni" državi, boj za demokracijo in občutek veselja po doseženi dolgo pričakovani svobodi. Obenem pa skušajo avtorji svetu predstaviti podobo nove in moderne Srbije. Skupina srbskih umetnikov in strokovnjakov za politični marketing je za razstavo uporabila predvsem arhivske televizijske posnetke, še zlasti o nemirih 5. oktobra, po katerih je moral Milošević oblast prepustiti novoizvoljenemu predsedniku ZRJ Vojislavu Koštunici. Razstava bo odprta do 23. decembra, ogledal pa naj bi si jo tudi jugoslovanski predsednik Koštunica, ki naj bi prispel na obisk v Pariz.
Gorbačov poziva Putina
17. 12. 2000 00.00
Nekdanji sovjetski predsednik Mihael Gorbačov je sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval, naj v imenu svobode govora in zaščite človekovih pravic ukrepa v aferi Media Most, neodvisne televizijske hiše, ki ji grozi bankrot. Gorbačov v izjavi za javnost ocenjuje, da bo ugled Rusije kot civilizirane in demokratične države v tujini upadel, če predsednik Putin v aferi ne bo posredoval. Gorbačov je izjavo podal na srečanju javnega sveta televizije NTV, ene od članic medijske hiše Media Most, ki mu predseduje.
US o igralnih avtomatov zunaj igralnic
08. 12. 2000 00.00
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo sežanskega podjetja Itecom, odločilo razveljaviti člene 18 in 29b ter drugi odstavek člena 29c pravilnika o uporabi igralnih avtomatov zunaj igralnic. Razveljavitev členov 18 in 29b začne učinkovati šest mesecev po objavi odločbe Ustavnega sodišča v uradnem listu.
Gazprom se je umaknil
15. 11. 2000 00.00
Ruski monopolist na področju pridobivanja zemeljskega plina Gazprom se je umaknil iz pogajanj o povečanju lastniškega deleža v največjemu ruskemu neodvisnemu medijskemu podjetju Media-Most, kar je znova sprožilo razprave o svobodi ruskih medijev.