svobodo

Invalidi proti pirotehničnim sredstvom

28. 11. 2001 00.00

Združenje invalidov - Forum Slovenije zahteva zakon o prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev. V nesrečah s pirotehničnimi sredstvi sta v zadnjih petih letih izgubili življenje dve osebi, 27 jih je bilo težko in še trikrat več lažje poškodovanih.

Kdo seje nemir med britanskimi muslimani?

14. 11. 2001 00.00

Organizacija Al Muhajiron s sedežem v Londonu trdi, da je rekrutirala na stotine muslimanov za "svete vojne" v Čečeniji in Bosni in na tisoče za vojno v Afganistanu.

Mazar-i-Šarif ponovno živi

12. 11. 2001 00.00

Potem ko so Mazar-i-Šarif na severu Afganistana zavzele enote Severnega zavezništva, so pred mestnimi brivnicami nastale dolge vrste moških, ki se želijo znebiti brade, iz lokalov zveni glasba, na ulice pa stopa vse več žensk.

Izraelci se ne bodo umaknili

11. 11. 2001 00.00

Izraelski obrambni minister Binjamin Ben Eliezer je izjavil, da se izraelska vojska ne bo umaknila iz palestinskih mest Dženin in Tulkerem.

Predsednica v gruzinskem parlamentu

10. 11. 2001 00.00

Gruzinski parlament je na mesto premiera izvolil Nino Burdžanadze. S tem je prvič v zgodovini države tako pomemben položaj zasedla ženska.

Rupel na konferenci o boju proti terorizmu

06. 11. 2001 00.00

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je konferenco o boju proti terorizmu v Varšavi, na katero so prišli visoki predstavniki iz 16 držav Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, označil za pomemben regionalni element in korak naprej v boju proti terorizmu.

Gruzija brez vlade

01. 11. 2001 00.00

Gruzinski predsednik Eduard Ševarnadze je zaradi študentskih protestov povezanih s torkovim vdorom policije v neodvisno televizijsko hišo Rustavi 2 odpustil vlado.

Pristojnosti policije ob identifikaciji

27. 10. 2001 00.00

Po zakonu o policiji lahko policist identificira osebo, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem, videzom in podobno vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje. Vendar se mora občanu predstaviti tudi policist.

Berlusconi ponudil pomoč ZDA

15. 10. 2001 00.00

Italijanski premier Silvio Berlusconi je po srečanju z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem izrazil pripravljenost za moralno in materialno podporo ZDA v boju proti terorizmu.

Preiskava proti Blažu Zgagi

10. 10. 2001 00.00

Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča je začel preiskavo proti novinarju Večera Blažu Zgagi in še dvema soobdolženima sodelavcema obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva. Zgaga se o pritožbi s svojim odvetnikom še ni posvetoval.

DZ o primeru Mira Petka

09. 10. 2001 00.00

Poslanca SDS in NSi, Mirko Zamernik in Janez Drobnič, sta v DZ vložila zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije v primeru Petek.

Zaostrovanje med Indijo in Pakistanom

09. 10. 2001 00.00

Ameriški državni sekretar Colin Powell je izrazil zaskrbljenost zaradi zaostrenih odnosov med nuklearnima silama Pakistanom in Indijo ter napovedal svoj bližnji obisk v teh dveh državah.

Sojenje Blažu Zgagi

09. 10. 2001 00.00

Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča je zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti zaslišal Večerovega novinarja Blaža Zgago.

Severno zavezništvo napreduje

06. 10. 2001 00.00

Enote afganistanskega Severnega zavezništva oddaljene so le še 50 kilometrov od mesta Mazar-i-Šarif, najvažnejšega mesta na severu Afganistana. Zavzetje mesta napovedujejo že v naslednjih dneh, saj je med talibanskimi vojaki morala na nizki ravni.

Tudi Severno zavezništvo krši pravice

06. 10. 2001 00.00

Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da so nekateri poveljniki afganistanskega Severnega zavezništva, ki kot opozicija proti talibanskemu režimu vodi pogovore z ZDA, znani po ostrem kršenju človekovih pravic.

Leto dni po padcu Miloševića

05. 10. 2001 00.00

Mineva leto dni od množičnih protestov v ZRJ, ki so privedli do Miloševićevega padca.

Vilniuška skupina za boj proti terorizmu

04. 10. 2001 00.00

Vilniuška skupina kandidatk za Nato je pripravljena za boj proti terorizmu, so na srečanju na Bledu zatrdili zunanji ministri desetih držav skupine.

Tretje svetovne vojne ne bo

26. 09. 2001 00.00

Množični mediji imajo moč oblikovati mnenje javnosti. Kako jim to po zadnjih dogodkih uspeva v ZDA, smo se pogovarjali z <strong>Vladom Miheljakom</strong>, profesorjem na Fakulteti za družbene vede.

Dan žalovanja za žrtvami

14. 09. 2001 00.00

Ob dnevu žalovanja so s tremi minutami molka po vsej Evropi izrazili sožalje nad žrtvami torkovega napada v ZDA. Žalovanju se je pridružila tudi Slovenija.

Nato pripravljen na obrambo

13. 09. 2001 00.00

Zveza Nato bo teroristični napad na ZDA obravnavala kot napad na celotno zavezništvo, če se bo izkazalo, da je bil napad organiziran iz tujine, je na izrednem zasedanju v Bruslju sklenil Severnoatlantski svet.

Ukrajina naj nadaljuje reforme

11. 09. 2001 00.00

Delegacija EU, ki se mudi na obisku v Ukrajini, je pozvala Kijev naj nadaljuje pot demokratizacije, nadaljnjih gospodarskih, političnih reform ter boj proti korupciji.

Canon predstavil nove kamkorderje

13. 07. 2001 00.00

Podjetje Canon je na trg poslalo tri nove, popolnoma kompaktno oblikovane LCD kamkorderje. Modeli V50Hi, V520 in V500 se od predhodnikov razlikujejo predvsem v velikosti. V 15 odstotkov manjšem kompaktnem ohišju ponuja Canon visoko funkcionalnost in fleksibilnost, ki uporabnikom omogočata snemanje prav vsakega dogodka.

Svečano v Mariboru in Zasavju

07. 07. 2001 00.00

Na slovesnosti, ki so jo v rekreacijskem parku ob Dravi organizirali mestni in krajevni odbor Zveze borcev, veteranski organizaciji Sever in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo ter Turistično društvo Limbuš, se je zbralo blizu 3.000 ljudi, med njimi tudi mariborski župan Boris Sovič, rektor mariborske univerze Ludvik Toplak, več poslancev, številni borci NOB, delegacija Zveze koroških partizanov z avstrijske Koroške in veterani vojne za Slovenijo.

Republika srbska za sodelovanje s Haagom

03. 07. 2001 00.00

Vlada Republike srbske je v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je sporočila pravosodna ministrica Republike srbske Biljana Marić. Kot je dejala Marićeva, je sodelovanje s haaškim sodiščem obveznost Republike srbske ter Bosne in Hercegovine, ki izhaja iz Daytonskega sporazuma. Parlament naj bi zakon obravnaval med naslednjo sejo, predvideno za konec tega meseca.

Bo tudi nas opazoval Veliki brat?

02. 07. 2001 00.00

Svet Evropske unije je sprejel predlog, da posameznim državam omogoči oblikovanje zakona, po katerem bi ponudniki telekomunikacijskih in komunikacijskih storitev bili dolžni za več let ohraniti posnetke vseh glasovnih in podatkovnih sporočil njihovih državljanov. Če bo sprejet, bo policija dobila dostop do zapisov vseh telefonskih pogovorov ter e-pošte in ostalih internetnih komunikacij v obdobju največ zadnjih sedmih letih. Kritiki, borci za svobodo govora in zasebnost posameznika ter veliko število evropskih politikov upajo, da bo Evropski parlament predlog blokiral, saj je v nasprotju s temeljnimi konvencijami o človekovih pravicah in svoboščinah.

Odlikovanje Alojziju Šuštarju

27. 06. 2001 00.00

Predsednik države Milan Kučan je ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije na današnji slovesnosti vročil zlati častni znak svobode RS Alojziju Šuštarju, nekdanjemu nadškofu in ljubljanskemu metropolitu, za izjemna prizadevanja pri osamosvajanju slovenske države. V nagovoru je predsednik Kučan poudaril, da je počaščen, da lahko danes v imenu slovenske države ob njeni deseti obletnici izroči najvišje državno odlikovanje Šuštarju, ki je s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in prepričljivim predstavljanjem resnice o slovenskih osamosvojitvenih prizadevanjih in odločitvah nenadomestljivo prispeval k uspešnosti plebiscita, njegovemu udejanjanju in mednarodnemu priznanju nove slovenske države. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila tudi apostolski nuncij Edmund Farhat ter ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.

Odzivi na Schröderjev govor

26. 06. 2001 00.00

Kljub številnim polemikam in pomislekom je na včerajšnji osrednji državni slovesnosti vendarle govoril tudi nemški kancler Gerhard Schröder. Schröder se je v govoru med drugim opravičil Slovencem za vse, kar jim je pred petdesetimi leti slabega storil nemški narod.

Končano zgodovinsko srečanje

17. 06. 2001 00.00

Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.

Na ladji niso delali splavov

15. 06. 2001 00.00

Posadka nizozemske ladje Aurora, ki je včeraj prispela v pristanišče v Dublinu, da bi irskim ženskam omogočila splav, danes ni želela deliti tabletk za splav, ker naj bi za to obstajali zakonski razlogi. Kot je povedala predstavnica irske organizacije za svobodo splava, ki je organizirala prihod ladje, so upali, da bo nizozemska posadka lahko delila tabletke za splav, in poudarila, da nikoli niso razmišljali o tem, da bi posadka na ladji dejansko opravljala splave.

Lessingovi nagrada Princ Asturije

08. 06. 2001 00.00

Britanska pisateljica Doris Lessing je dobitnica ugledne španske nagrade Princ Asturije za področje literature. Avtorica je po sodbi žirije nesporno ena od velikih osebnosti svetovne literature in angažirana bojevnica za svobodo. Žirija je odločitev sprejela v četrtek v Oviedu v severni Španiji. Enainosemdesetletna nagrajenka ne velja zgolj za pomembno avtorico ženske emancipacije, temveč si je ime ustvarila tudi kot avtorica knjig o Afriki in znanstvenofantastičnih del.