svoji

Haider - nepovabljen gost

18. 09. 2000 00.00

Iz urada koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja so danes zanikali poročila medijev, po katerih naj bi se Haider povsem nepričakovano, nenapovedano in tudi brez vabila udeležil osrednje slovesnosti ob 170-letnici

Tevž se je pritožil na sodbo vrhovnega sodišča

18. 09. 2000 00.00

Ker je vrhovno sodišče v senatu na prvi stopnji prejšnji teden zavrnilo kot neutemeljeno tožbo prejšnjega predsednika uprave Telekoma Slovenije Petra Tevža, ki jo je prek ljubljanskega odvetnika Stojana Zdolška v upravnem sporu vložil zoper slovensko vlado zaradi razrešitve in imenovanja novega predsednika Telekomove uprave, se je Peter Tevž danes zoper takšno sodbo vrhovnega sodišča pritožil.

Krajani za sedanje ime Pivke <BR>

17. 09. 2000 00.00

Krajani Pivke so na današnjem svetovalnem referendumu zavrnili spremembo imena kraja iz sedanje Pivke v Šempeter na Pivki. Volilna udeležba je bila nekaj več kot 54 odstotna. Od 1529 volilnih upravičencev jih je na referendumu glasovalo 838. Za spremembo imena jih je bilo 213 oz. 25,4 odstotka, proti pa 617 oz. 73,6 odstotka, so povedali v občinski volilni komisiji.

Strahopetni mož Bill

15. 09. 2000 00.00

V najnovejši knjigi, ki opisuje afero Lewinsky, piše, da ameriški predsednik

11. Ljubljanski pohištveni sejem

14. 09. 2000 00.00

Ljubljanski pohištveni sejem, ki bo v svoji sodobni obleki letos slavil enajsto ponovitev, bo odprt med 18. in 24. septembrom, pri čemer bo prvi dan namenjen samo poslovnim obiskovalcem in novinarjem.

Verheugen proti referendumu o širitvi EU

14. 09. 2000 00.00

Evropski komisar za širitev Günter Verheugen se je izrecno izrekel proti referendumu o širitvi EU na Vzhod. V takšnem primeru bi šlo za "nekakšno lepotno tekmovanje", projekt širitve na Vzhod pa bi bil "zelo čustveno obremenjen" in "poln predsodkov", je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Rheinischen Post dejal Verheugen.

Bolniki z anarhistično roko

11. 09. 2000 00.00

Neki Britanec se je zbudil sredi noči, potem ko se je proti svoji volji poskušal zadaviti. Kot so ugotovili strokovnjaki, Britanec trpi za sindromom anarhistične roke. Profesor za nevropsihologijo na škotski univerzi Aberdeen Sergio Della Sala je za reviji Times in Daily Telegraph dejal, da so po svetu doslej zabeležili 40 takšnih primerov.

Marc Anthony ne gre na podelitev

11. 09. 2000 00.00

Pevec Marc Anthony se 13. septembra ne bo udeležil prve podelitve glasbenih nagrad Grammy za latinsko-ameriško glasbo zaradi zapletov pri nosečnosti soproge.

Presenečenja na taboru SLS+SKD

10. 09. 2000 00.00

Na mariborskem snežnem stadionu je potekal 1. tabor združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Dober mesec pred volitvami so

MP3.com gre za nohte

08. 09. 2000 00.00

Pravne zdrahe okoli delovanja podjetja MP3.com so dodale temu sodnemu procesu novo poglavje. Sodnik Rakoff je odločil, da je podjetje zavestno kršilo avtorske pravice glasbene založbe Universal Music Group. Kazen je ostra. Sodnik je odločil, da bo MP3.com Universalu moral plačati 25.000 dolarjev za vsak CD te založbe, ki ga je uvrstil na svojo listo brez plačila avtorskih pravic. Po mnenju opazovalcev lahko skupen znesek kazni doseže 250 milijonov dolarjev, predstavniki MP3.com pa pravijo, da vse skupaj lahko znese celo 3.6 milijarde dolarjev. Kljub temu, da so odvetniki podjetja sodnika prosili, da naj skupni znesek kazni ne preseže 400 milijonov dolarjev, se je ta odločil drugače. "Za vsak posamezen CD bi lahko prisodil kazen do 150.000 dolarjev, vendar sem se odločil za toliko nižji znesek, ker Universal ni dokazoval, kolikšno izgubo prometa je imel, čeprav bi lahko. Kazen pa je tako visoka zato, ker naj bo proces zgled ostalim nadebudnim internet podjetjem, ki mislijo, da lahko z novo tehnologijo obidejo zakone," je v izjavi za javnost povedal Rakoff.

Ubijalski servisi Marata Safina

08. 09. 2000 00.00

Američanu Petu Samprasu in Avstralcu Lleytonu Hewittu sta se v polfinalu odprtega prvenstva ZDA v New Yorku v današnjih jutranjih urah pridružila še Rus Marat Safin in Američan Todd Martin. Prvi je v četrtfinalu ugnal Nemca Nicolasa Kieferja s 7:5, 4:6, 7:6 (5), 6:3, drugi je bil boljši od Šveda Thomasa Johanssona s 6:4, 6:4, 3:6, 7:5, polfinalna para pa sta Sampras - Hewitt in Safin - Martin.

Internet povečal gospodarsko rast

08. 09. 2000 00.00

Ameriški demokratski predsedniški kandidat Al Gore je na svoji spletni strani izjavil, da je razvoj informacijske tehnologije vsaj tretjinsko pripomogel k gospodarski rasti ZDA, obenem pa je predstavil tudi svoj predsedniški načrt razvoja informacijske tehnologije v prihodnosti. Gore tako napoveduje, da bo med svojim predsedniškim mandatom pričel z izvajanjem programa, ki naj bi v 10 letih ustvaril 10 milijonov novih delovnih mest na področju naprednih tehnologij. Tako bo, če bo seveda izvoljen, uvedel program davčnih olajšav za 10 milijonov državljanov, ki bo vsakemu posamezniku, ki se bo osebnostno in izobrazbeno usmerjal k novi ekonomiji, prihranil 6.000 dolarjev, poleg tega pa bo na vsakega takega posameznika prispeval tudi 2.800 dolarjev za dodatno izobraževanje. V revnih predelih bo država pričela z gradnjo 2.000 tehnoloških centrov, internet naj bi prišel v prav vsako ameriško učilnico, poleg še številnih predlogov pa se bo Gore zavzemal tudi za odpravo trgovskih omejitev za tehnološka podjetja.

Človeških zarodkov ne bodo klonirali

07. 09. 2000 00.00

Evropski parlament (EP) je danes v Strasbourgu z 237 glasovi za in 230 proti sprejel resolucijo, v kateri poudarja, da je kloniranje človeških zarodkov v zdravstvene namene v nasprotju s "spoštovanjem človekovega dostojanstva".

Vrezčev Pogled nazaj

06. 09. 2000 00.00

V ljubljanski galeriji Equrna je nekaj najboljših primerkov svojega 22-letnega slikarskega dela postavil na ogled diplomant Akademije za likovno umetnost Žarko Vrezec. Umetnik se je prvič samostojno predstavil leta 1977. Od začetne figuralike se je kmalu obrnil k abstrakciji. V zadnjih letih Vrezčeva slika izrazito "stopa" v prostor.

Fides grozi s stavko

05. 09. 2000 00.00

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides se še vedno bori za izenačitev zdravniških plač s sodniškimi. Če vlada do 14. septembra ne bo sprejela ugodnih odločitev, bo prišlo do že dolgo napovedane stavke.

Kučan pisal Klestilu

05. 09. 2000 00.00

V zvezi z izjavami kanclerja Schüssla 2. septembra 2000 ob slovenski meji je predsednik Milan Kučan poslal pismo avstrijskemu kolegu Thomasu Klestilu, ki ga je veleposlanik RS na Dunaju danes izročil kabinetu predsednika Avstrije. Predsednik Kučan je v pismu izrazil presenečenje nad izjavami avstrijskega kanclerja, da nikoli ni prav dobro razumel, zakaj se Slovenija vidi kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije. Temu se pridružujejo tudi izjave drugih predstavnikov vlade in nekaterih strank, ki jih je razumeti kot poskuse spreminjanja zgodovine. Vse to močno rahlja dobre sosedske odnose, za katere sta si oba predsednika prizadevala in za katere je potrebna tudi urejenost zadev, ki so podedovane iz preteklosti.

Romario ob vrnitvi trikratni strelec

04. 09. 2000 00.00

Osmi krog južnoameriških kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2002 na Japonskem in v Južni Koreji je bil v znamenju spektakularne vrnitve Romaria v brazilsko enajsterico. Štirikratni svetovni prvaki so pred 70.000 gledalci na znameniti Maracani v Rio de Janeiru prav po njegovi zaslugi, zadel je kar trikrat, dosegli visoko zmago s 5:0 proti Boliviji.

Srečanje Orbana in Bajuka

02. 09. 2000 00.00

Na gradu Strmol sta se danes na delovnem kosilu srečala predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk in njegov madžarski kolega Viktor Orban, ki se je pred tem kot predsednik stranke FIDESZ udeležil seje biroja Liberalne internacionale v Ljubljani. Kot je po srečanju izjavil premier Bajuk sta se sogovornika pogovarjala o vprašanjih, ki so pomembna za obe državi in o prihodnjem sestanku trilaterale, ki bo 13. septembra v Budimpešti.

Sanjsko moštvo s prvo zmago

01. 09. 2000 00.00

Ameriška košarkarska reprezentanca, sestavljena iz zvezdnikov lige NBA, je v svoji prvi pripravljalni tekmi pred nastopom na olimpijskih igrah (OI) v Sydneyju v Honoluluju na Havajih premagala Kanado z 99:70.

Barbik nikoli ni dobila

01. 09. 2000 00.00

Ameriška policija in državljani se srečujejo z novim problemom internet kriminala, ki ga najbolje opisuje naslednji primer. Zbirateljica Barbik Sherry Dukes iz Georgie je na internet dražbi kupila dva zelo redka primerka te igrače in je denar poslala prodajalcu v Seattle, na drugem koncu Združenih držav Amerike. Barbik seveda nikoli ni dobila. Zato je odšla na policijo, tu pa se je njena agonija šele resnično začela. Ena policijska služba jo je pošiljala do druge in tako naprej, kasneje pa se je obrnila celo na zvezno policijo FBI, ki pa ji tudi ni pomagala.

Posmrtne ostanke Ane Pavlove bodo prepeljali v Moskvo

01. 09. 2000 00.00

Skoraj sedem desetletij po njeni smrti bodo posmrtne ostanke slovite ruske baletke Ane Pavlove iz Londona prepeljali v Moskvo. Ruska baletka bo tako odslej počivala na moskovskem pokopališču Novodevičje, je sporočil sklad Ane Pavlove. Predstavniki sklada so pojasnili, da bodo tako uresničili zadnjo željo slavne baletke, ki je Rusijo zapustila leta 1912, kljub temu pa si je želela biti pokopana v svoji domovini. Pogrebno slovesnost bodo pripravili 14. septembra. Ana Pavlova se je rodila leta 1881 v Sankt Peterburgu, plesno kariero pa je začela v baletu Marinski. Leta 1912 se je preselila v London. Nastopala je na številnih svetovnih turnejah, na katerih je ustvarila številne mojstrovine klasičnega baleta. Umrla je leta 1931, njen pepel pa so pokopali v londonskem pokopališču Golders Green. Sklad s svojim imenom je ustanovila Pavlova sama, namenjen pa je bil predvsem pomoči revnim po svetu. Med prejemniki pomoči so bili tudi nadarjeni mladi baletni plesalci ter ostareli in bolni igralci, zlasti tisti v Rusiji. Sklad je prenehal delovati leta 1929, sedaj pa so ga znova oživili.

Ljubljanski hommage Eastwoodu

01. 09. 2000 00.00

Vzporedno z beneško Mostro se bo tudi Slovenska kinoteka poklonila priljubljenemu hollywoodskemu igralcu in režiserju Clintu Eastwoodu, ki je ob svoji 70-letnici na začetku letošnjega filmskega festivala v Benetkah iz rok kolegice Sharon Stone prejel zlatega leva za življenjski prispevek k sedmi umetnosti.

Bliža se začetek novega šolskega leta

01. 09. 2000 00.00

Po dveh mesecih samevanja se bodo v ponedeljek spet napolnile šolske učilnice na osnovnih in srednjih šolah. 4. septembra bo prvič v šolske klopi sedlo, po ocenah šolskega ministrstva približno 21.740 prvošolčkov, od teh približno 18.200 v osemletki, 3500 pa v devetletki. Nov list pa bo na svoji izobraževalni poti obrnilo tudi približno 26.000 dijakov in dijakinj, ki bodo v tem šolskem letu obiskovali prvi letnik srednje šole.

Umrl je Jack Nitzsche

31. 08. 2000 00.00

V 63. letu starosti je za posledicami srčne kapi umrl ameriški besedilopisec in glasbeni producent Jack Nitzsche, so poročali lokalni mediji. Nitzsche je leta 1982 dobil oskarja za najboljšo izvirno skladbo za film Oficir in gentleman Up Where We Belong. V svoji karieri je sodeloval z Rolling Stonesi, Elvisom Presleyem, Neilom Youngom, Marianne Faithful, The Monkees in Doris Day. Napisal pa je tudi glasbo za film Let nad kukavičjim gnezdom, za katero je bil leta 1975 nominiran za oskarja.

So Haiderjeve zahteve upravičene?

30. 08. 2000 00.00

V zadnjih tednih se o avnojskih sklepih pri nas veliko govori, čeprav malokdo natančno ve zakaj gre. Jörg Haider je te sklepe označil kot dovoljenje za ubijanje in razseljevanje ljudi, česar po njegovem nobena civilizirana država ne bi smela imeti v svoji ureditvi. Za kaj pri razvpitih sklepih sploh gre?

Pukšičeva komisija potrdila končno poročilo

29. 08. 2000 00.00

Pukšičeva komisija, ki je več kot dve leti preiskovala zlorabe javnih pooblastil med lastninjenjem, zlasti v Elanu in Smeltu, je danes vendarle potrdila končno poročilo in sprejela sklep, da se je CK ZKS nezakonito financiral s sredstvi delovnih organizacij preko črnih računov in dvigovanjem gotovine ter prelivanjem financ preko organizacij sumljivega porekla v tujini, ki so bile ustanovljene z namenom pranja denarja. Opozicija je poročilo že razglasila za konstrukt, utemeljen na številnih ugibanjih, ponarejenih dokumentih in lažnih izpovedih neverodostojnih prič. Kljub temu večina med trinajstimi predlogi sklepov ni potrdila le enega: tistega, ki bi politično odgovornost zaradi zastaranja številnih primerov gospodarskega kriminala naprtil Janezu Drnovšku in Meti Zupančič. Sicer pa je ob splošnih ugotovitvah, da prejšnja slovenska oblast ni bila demokratična in da organi pregona niso uspešno preganjali najhujših primerov kraje družbenega premoženja, komisija med drugim sklenila še, da je zaradi ravnanja sodnika Šubica zastaral kazenski pregon zoper Aljančiča in Kodra, da je Kučan pred preiskovalno komisijo spreminjal navedbe ter da se je partijski centralni komite nezakonito financiral s pomočjo črnih računov v podjetjih in pranjem denarja v tujini. Pukšič je dognanja komisije razglasil za veliko politično zmago. Poročilo in sklepe pa mora potrditi še državni zbor. Dokumenta naj bi skupaj z odklonilnim ločenim mnenjem Sama Bevka obravnaval na svoji zadnji seji v tej sestavi.

Odprtje Kosovelove domačije

27. 08. 2000 00.00

Goriški muzej Nova Gorica in občina Sežana sta v počastitev praznika občine Sežana odprla prenovljeno Kosovelovo domačijo v Tomaju. V hiši je družina Kosovelovih prebivala od leta 1924. Odslej bo v pritličju razstavljena novourejena spominska zbirka družine Kosovelovih. Slavnostni govornik, podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, je v nagovoru ob odprtju poudaril, da je umetnika take veličine, kot je Srečko

Spopadi v Ingušiji se nadaljujejo

27. 08. 2000 00.00

V gorah na vzhodu Ingušije blizu meje s Čečenijo se nadaljujejo spopadi ruskih enot s čečenskimi uporniki. V treh dneh spopadov naj bi ruske sile ubile skoraj celo skupino 180 upornikov, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax, sklicujoč se na rusko vojaško poveljstvo. Obenem se nadaljujejo tudi napadi ruske vojske na položaje upornikov v bližini meje z Gruzijo.

Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji

26. 08. 2000 00.00

Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.

Priprave LDS na volitve v polnem teku

26. 08. 2000 00.00

Ožje vodstvo LDS v prostorih portoroškega hotela Palace danes končuje predvolilni programski posvet, ki ga je začelo včeraj. Predsednik stranke, ki je zadnjih nekaj mesecev v opoziciji,