sz
Razširili obtožnico proti Limonovu
07. 09. 2001 00.00
Pisatelja in vodjo ruske nacionalne boljševistične stranke Edvarda Limonova, ki so ga aprila obtožili zbiranja orožja, obtožujejo tudi terorizma in organiziranja oborožene skupine.
SŽ bogatejše za sedem vagonov
05. 06. 2001 00.00
Mariborsko podjetje TVT Nova, ki ga je pred tremi leti kupil nemški koncern Siemens, je Slovenskim železnicam predalo sedem obnovljenih potniških vagonov tipa Eurocity. Vrednost enega vagona znaša približno 200 milijonov tolarjev, razen podvozja pa je vse obnovljeno. V primerjavi z novimi, so obnovljeni vagoni cenejši za 30 odstotkov, med zanimivejšimi elementi pa velja omeniti klimatsko napravo, polnjeno z okolju prijaznim hladilnim sredstvom, vakuumski WC, ki omogoča zbiranje fekalij in odpadnih vod v rezervoarju pod vagonom ter drsna vrata, ki se že pri hitrosti pet kilometrov na uro avtomatsko zaprejo in zablokirajo.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
Preiskava o smrti Jurija Gagarina
28. 03. 2001 00.00
O vzroku za smrt Jurija Gagarina se bo določno mogoče izreči šele takrat, ko bo glavno vojaško tožilstvo zadevo o njegovi smrti odprlo za javnost, je ob 33-letnici smrti prvega vesoljca izjavil nekdanji vojaški tožilec Andrej Suhomlinov.
Obletnica Zvezdočkinega poleta
26. 03. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so 25. marca pred 40 leti izvedli še zadnji poskus pred poletom prvega človeka v vesolje. Izstrelili so nosilno raketo vostok 8K72K, ki je v orbito okoli Zemlje utirila peto vesoljsko ladjo-satelit v kateri je bila psica Zvezdočka (Zvezdica), pa tudi miši, budra, žabe, mikrobi, seme raznih rastlin in drugi biološko zanimivi objekti. Ladja je 100 minut kasneje pristala 45 kilometrov jugo-vzhodno od Votkinska v SZ.
Kučma pripravljen na dialog
15. 03. 2001 00.00
Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je med današnjim obiskom na Poljskem v zvezi s sedanjimi protesti v Ukrajini, na katerih opozicija zahteva njegov odstop, izjavil, da je pripravljen na dialog "s tistimi, ki se želijo pogovarjati". ''Če želimo biti del Evrope, moramo razmišljati evropsko in spoštovati demokratična načela," je dodal Kučma po srečanju s poljskim kolegom Aleksandrom Kwasniewskim. Kwasniewski je Kučmi izrazil podporo, pri tem pa poudaril, da je bil Kučma dvakrat izvoljen demokratično.
Pred 40 leti sta poletela Veterček in Ogelček
23. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so pred 40 leti izstrelili biološki umetni satelit Kosmos 110 v katerem sta na takrat rekordno dolgo 22-dnevno potovanje okoli Zemlje poletela psa Veterok (Vetrček) in Ugoljok (Ogelček). To je bil prvi vesoljski polet živih bitij v območju radiacijskih pasov.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Krka zelo uspešna
30. 01. 2001 00.00
Novomeška Krka je lani ustvarila 61,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je 19 odstotkov več kot v letu 1999. Skupaj s Krko Zdravilišči je prodaja dosegla 65,5 milijarde tolarjev. Lanski rezultati so po besedah predsednika uprave Krke Miloša Kovačiča najboljši v zgodovini podjetja, tako glede prodaje kot dobička. Čisti dobiček naj bi bil po prvih ocenah najmanj za 50 odstotkov višji od predlanskega, kar pomeni vsaj sedem milijard tolarjev.
Putin na Kubi
14. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je na štiridnevnem obisku na Kubi, kar je prvi obisk kakega ruskega predsednika na Kubi po razpadu Sovjetske zveze. Državi naj bi med obiskom predvsem otoplili odnose. Putin se je že sinoči ob prihodu srečal s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom, s katerim sta se srečala že septembra letos ob robu vrha tisočletja ZN v New Yorku. Castro je nazadnje obiskal Moskvo pred razpadom nekdanje Sovjetske zveze, medtem ko je bil Mihail Gorbačov kot zadnji sovjetski predsednik na Kubi leta 1989. Po padcu komunizma v SZ sta državi, ki sta bili 30 let zaveznici, prekinili odnose.
SŽ pridružene članice Eurofera
29. 10. 2000 00.00
Slovenske železarne (SŽ) bodo s 1. novembrom postale pridružene članice Eurofera, evropskega združenja jeklarske in železarske industrije. Kot poglavitno prednost članstva v Euroferu je direktor družbe Acroni Jesenice in član uprave SŽ Vasilij Prešeren omenil stalen stik s kar 95 odstotki zahodnoevropskega jeklarstva, kolikor je združenega v konfederaciji s sedežem v Bruslju.
SŽ kupile nove Siemensove vlake
26. 09. 2000 00.00
Na ljubljansko železniško postajo je dopoldne iz Maribora pripeljal prvi novi primestni vlak podjetja Siemens, od katerega so Slovenske železnice (SŽ) kupile 30 sodobnih elektromotornih vlakov. Z njimi bodo postopoma nadomestili zastarele poljske elektromotorne vlake vrste 311 in 315, s katerimi prepeljejo največ potnikov.
Nenavadna darila sovjetskim voditeljem
06. 08. 2000 10.12
Poljski delavci so leta 1949 sovjetskemu diktatorju Stalinu za sedemdeseti rojstni dan podarili nenavadno darilo - telefon v obliki srpa in kladiva, dveh simbolov komunizma. Več kot tristo podobnih nenavadnih daril, ki so jih dobivali sovjetski voditelji, bo od začetka avgusta do novembra razstavljenih v muzeju v Moskvi. Po besedah organizatorjev ni verjetno, da bi Stalin darila sploh videl, saj ga razkošje za razliko od Leonida Brežnjeva ni zanimalo. Slednji pa si je osebno ogledal vsa darila, med katerimi je bila tudi cigaretna škatla v obliki šestih jedrskih glav, ki so mu jo leta 1973 podarili ruski konstruktorji raket. Tuji državniki so z darili zasipali tudi zadnjega predsednika SZ, Mihaila Gorbačova, ki je med sedemletnim vladanjem na prvem vrhunskem srečanju z ameriškim kolegom Ronaldom Reaganom leta 1987 prejel nemški vrč piva, na katerem sta se bohotili začetnici obeh mož. Neko indijsko podjetje pa ga je portretiralo na poldrugi meter velik pivski vrč iz gline, kjer mu je delala družbo nekdanja indijska premierka Indira Gandhi.
Nenavadna darila sovjetskim voditeljem
06. 08. 2000 00.00
Poljski delavci so leta 1949 sovjetskemu diktatorju Stalinu za sedemdeseti rojstni dan podarili nenavadno darilo - telefon v obliki srpa in kladiva, dveh simbolov komunizma . Več kot tristo podobnih nenavadnih daril, ki so jih dobivali sovjetski voditelji, bo od začetka avgusta do novembra razstavljenih v muzeju v Moskvi. Po besedah organizatorjev ni verjetno, da bi Stalin darila sploh videl, saj ga razkošje za razliko od Leonida Brežnjeva ni zanimalo. Slednji pa si je osebno ogledal vsa darila, med katerimi je bila tudi cigaretna škatla v obliki šestih jedrskih glav, ki so mu jo leta 1973 podarili ruski konstruktorji raket. Tuji državniki so z darili zasipali tudi zadnjega predsednika SZ, Mihaila Gorbačova, ki je med sedemletnim vladanjem na prvem vrhunskem srečanju z ameriškim kolegom Ronaldom Reaganom leta 1987 prejel nemški vrč piva, na katerem sta se bohotili začetnici obeh mož. Neko indijsko podjetje pa ga je portretiralo na poldrugi meter velik pivski vrč iz gline, kjer mu je delala družbo nekdanja indijska premierka Indira Gandhi.
Vojaški duhovnik - nov poklic v Slovenski vojski
03. 08. 2000 15.05
V okviru ministrstva za obrambo (MORS) deluje skupina, ki naj bi v nekaj mesecih pripravila sistemskopravno podlago za vpeljavo duhovne oskrbe v Slovensko vojsko (SV). Poleg ZRJ in Albanije je namreč Slovenija ena od redkih držav, ki še ni uredila področja duhovne oskrbe v svoji vojski, je povedal tiskovni predstavnik MORS Tadej Burgar. Po njegovih besedah omenjeno področje, ki sodi v sklop temeljnih človekovih pravic, nezadovoljivo ureja t.i. navodilo o uresničevanju pravic vojaških obveznikov med opravljanjem vojaške službe do izpovedovanja vere iz leta 1992.
Drugi preizkus kitajske vesoljske ladje
02. 08. 2000 10.49
Na Kitajskem kot del programa za izstrelitev kitajskega vesoljca v vesolje, pripravljajo drugi iz sicer neznanega števila poskusnih vesoljskih poletov brez posadke. Nov preizkus vesoljske ladje nameravajo uresničiti pred ali po oktobru. Prvo kitajsko vesoljsko ladjo brez posadke Shen zhou 1 (Čarobna ladja 1) so izstrelili novembra lani in je po 14 obkrožitvah Zemlje uspešno pristala v Notranji Mongoliji na Kitajskem. Ladjo so izstrelili z najmočnejšo različico kitajske nosilne rakete, vrste chang zheng (dolgi pohod) 2-F na izstrelišču Jiuquan v pokrajini Gansu.
V koncernu SŽ zadovoljni
25. 07. 2000 16.54
Uprava koncerna Slovenskih železarn nadaljuje z uspešno sanacijo družbe. V prvih petih mesecih letos so tako proizvodne družbe koncerna ustvarile za 27,6 milijarde tolarjev prihodkov, kar je 18 odstotkov več od načrtovane vrednosti in 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Veseli predvsem uspešno poslovanje družbe Acroni iz Jesenic, katere petmesečni promet je obsegal 14,3 milijarde tolarjev in je lanskega presegel za 46 odstotkov, je povedal Tibor Šimonka član uprave koncerna, zadolžen za ekonomiko in poslovanje, in še dodal, da je jeseniški Acroni v tem času ustvaril 257 milijonov tolarjev dobička. Omenjene družbe so od januarja do konca maja zabeležile čisti dobiček iz poslovanja v višini 1,02 milijarde tolarjev, po obveznostih s financiranjem pa je dobiček devetih družb dosegel 186 milijonov tolarjev.
Ameriški častnik vohunil za SZ
15. 06. 2000 08.32
Zaradi vohunjenja za nekdanjo Sovjetsko zvezo so aretirali upokojenega častnika ameriške vojske, je danes sporočila ameriška državna tožilka Donna Bucella. Upokojeni polkovnik George Trofimoff je najvišji ameriški častnik, ki so ga kdajkoli obtožili vohunstva, je še sporočila tožilka.
Nikoli več?
09. 05. 2000 16.59
9. maja letos mineva 55 let, odkar se je na evropskih tleh končala druga svetovna vojna - doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva. V imenu nemškega rajha so generalpolkovnik Alfred Jodl, admiral Hans Georg von Fridenburg in general Wilhelm Oxenius 7. maja v Reimsu, kjer je bil glavni štab vrhovnega poveljnika zahodnih vojaških sil, generala Dwighta D. Eisenhowerja, podpisali brezpogojno kapitulacijo. Zaradi zahteve SZ, da morajo biti ob podpisu navzoči tudi predstavniki Rdeče armade, so kapitulacijo še enkrat podpisali 9. maja v Karlshorstu pri Berlinu. Zjutraj 9. maja 1945 se je na evropskih bojiščih uradno končala druga svetovna vojna. Od vojnih grozot razdejana Evropa je slavila zmago nad nacistično Nemčijo. Vojna je zahtevala okoli 55 milijonov žrtev, okrog 33 milijonov je bilo ranjenih, dva milijona pogrešanih.
Ob 55. obletnici konca druge svetovne vojne
04. 05. 2000 19.47
Druga svetovna vojna je zahtevala približno 55 milijonov smrtnih, 9. maja letos pa mineva 55 let odkar se je na evropski tleh končala doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva.
Tovorni promet SŽ marca uspešnejši
10. 04. 2000 14.50
Slovenske železnice v prvih dveh letošnjih mesecih v tovornem prometu niso dosegle zastavljenih ciljev, marca pa se je položaj izboljšal. V tem mesecu so opravile za tri odstotke več dela, izraženega v netotonskih kilometrih, kot je predvideval dinamični poslovni načrt za marec. Svojevrsten rekord so Slovenske železnice dosegle v zadnjem tednu marca, ko so za Gorenje iz Velenja prepeljale več kot 300 vagonov tovora.
Sporazum o nadaljnji uporabi Mira
08. 04. 2000 09.39
Mednarodna zasebna družba MirCorp, ki ima za poslovne operacije v najemu rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, in ruska družba RKK Energija sta podpisali sporazum o nadaljnji uporabi postaje v drugi polovici letošnjega leta.
SŽ prepeljale manj blaga
13. 03. 2000 16.19
Slovenske železnice (SŽ) so letošnjega januarja prepeljale pol odstotka manj blaga kot isti mesec lani. V primerjavi z lanskim januarjem se je razmerje prevozov za potrebe slovenskega in tujega gospodarstva obrnilo v prid prevozov za slovensko gospodarstvo. V tem segmentu je bilo prepeljanih 520.000 ton blaga, kar je 56 odstotkov vseh prepeljanih količin in za četrtino več kot januarja lani. Več blaga so prepeljali tako v izvozu kot uvozu, in sicer za 120.000 ton. V izvozu se je najbolj povečal prevoz rud in neobdelanega lesa ter prevoz v kombiniranem prometu. V uvozu pa se je občutno povečal prevoz premoga, ki so ga uvozili preko Luke Koper.
Đinđić in Drašković ponovno za isto mizo?
16. 02. 2000 11.40
Voditelji najpomembnejših srbskih opozicijskih strank se bodo danes ponovno sestali, tokrat na sedežu koalicijske Zveze za spremembe (SZ), razpravljali pa naj bi o razmerah na Kosovu.
SŽ zanima nakup 50 dvosistemskih lokomotiv
20. 01. 2000 15.01
Slovenske železnice bodo v petek, 21. januarja, na progi Koper-Divača-Ljubljana preizkušale novo dvosistemsko in okolju prijaznejšo lokomotivo italijanskega proizvajalca Ansaldo-Breda. Lokomotiva bo v poznih jutranjih urah odpeljala tovorni vlak s koprske tovorne železniške postaje, v Ljubljano pa bo prispela pred opoldnevom. Preizkusne vožnje se bodo udeležili tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer, direktor Slovenskih železnic Igor Zajec ter italijanski veleposlanik v Sloveniji Norberto Cappello, so sporočili iz SŽ.
SŽ pripravljene na leto 2000
27. 12. 1999 17.19
Na področju informacijskega sistema Slovenskih železnic (SŽ) so vsi vitalni informacijski sistemi - tako strojna kot programska oprema - pripravljeni na prehod v novo leto. V tednu med 13. in 17. decembrom je potekal tudi preizkus delovanja sistema za spremljanje prometa, ki je bil uspešno opravljen, kar pomeni, da bo tudi med 31. decembrom in 1. januarjem promet potekal nemoteno, v skladu s pripravljenim voznim redom, so sporočili iz SŽ.
Podaljšani vlaki SŽ v predprazničnih dneh
22. 12. 1999 17.47
Zaradi pričakovanega večjega števila potnikov v predprazničnih dneh bodo Slovenske železnice 23. in 24. decembra podaljšale določene redne vlake. 25. in 26. decembra bodo potniški vlaki vozili po voznem redu, ki velja ob prazničnih dneh.
SŽ za varnost na tirih in ob njih
17. 11. 1999 17.46
Slovenske železnice in podjetje Siemens Austria bosta jutri podpisala pogodbo o nakupu najsodobnejših signalnovarnostnih naprav za železniško progo Puconci-Hodoš-državna meja.
Novi lastnik SŽ Itro
30. 09. 1999 16.45
Celjska družba Saneko je skupaj še z nekaterimi fizičnimi osebami v sredo, 29. septembra, Slovenskim železarnam (SŽ) plačala 20 milijonov tolarjev in s tem postala lastnica 80 odstotkov poslovnega deleža družbe SŽ Itro Štore. Družba Saneko in ostali je s podpisom pogodbe o nakupu poslovnega deleža prevzela tudi vse zunajbilančne obveznosti Itra, ki znašajo približno 70 milijonov tolarjev. V SŽ so prepričani, da sta s tem zagotovljena nadaljnji razvoj podjetja in ohranitev delovnih mest. Po Jeklu Štore je to v letošnjem letu druga družba iz poslovnega sistema SŽ, ki jo je slednji prodal na podlagi programa privatizacije SŽ, ki ga je sprejela vlada.