t'
Holbrooka in Gelbarda pričakujejo v Sarajevu
13. 05. 1998 10.37
Ameriška diplomata Richard Holbrooke in Robert Gelbard bosta danes prispela na pogovore v Sarajevo, je sporočilo ameriško veleposlaništvo v Sarajevu. Ameriška odposlanca za nekdanjo Jugoslavijo naj bi se sestala z muslimanskim predstavnikom v bosansko-hercegovskem predsedstvu Alijem Izetbegovićem ter s hrvaškim članom predsedstva Krešimirjem Zubakom. Popoldne naj bi se Holbrooke in Gelbard pogovarjala še z voditelji Republike srbske.
Mantilla na tesno v četrtfinale
07. 05. 1998 18.27
Najbolj napet dvoboj osmine finala odprtega prvenstva Nemčije v tenisu z nagradnim skladom 2,45 milijona dolarjev sta v četrtek prikazala Španca Felix Mantilla in Alberto Berasategui. Slednji je gladko s 6:1 dobil prva dva, v naslednjih dveh pa že imel možnost za zmago, a je Mantilla oba niza dobil v podaljšani igri. Avstrijec Thomas Muster je v dveh nizih izločil domačina Knippschilda, Sergi Brugera pa na podoben način Francoza Escudeja. Še največ dela je imel peti nosilec Brazilec Gustavo Kuerten preden je v treh nizih odpravil Maročana Hichama Arazija.
Razstava akademskega kiparja Ferenca Kiralya
07. 05. 1998 18.25
V tržiškem Paviljonu NOB bo od 8. maja do 8. junija na ogled razstava Razklenjeno v prostoru akademskega kiparja Ferenca Kiralya iz Lendave. Razstavo bo v petek zvečer odprl predsednik odbora za šport, kulturo in mladino v državnem zboru Janez Mežan, nastopil pa bo tudi violinist Jernej Brence. "Novejša plastika Ferenca Kiralya, vsaj ta, iz katere izbor je pričujoča razstava, je v lesu izražena nezadržna rast v prostor- predvsem v višino," je v spremnem besedilu k razstavi zapisal prof. Janez Šter ter dodal, da nam kipar kot pripovednik niza na podstavke domislice, iskrive vzgibe in črtice svojih življenjskih izkušenj, opazna pa je tudi "spoznavna" usmeritev k problemom.
Obisk delegacije Europske unije v Sloveniji
07. 05. 1998 15.54
V Slovenijo je popoldne na tridnevni informativni obisk prispela delegacija Evropske unije pod vodstvom Jonathana Scheeleja, vodje DG VII/A/oddelka 1 - Mednarodni odnosi. Delegacija se bo v Sloveniji srečala z ministrom za promet in zveze Antonom Bergauerjem in njegovimi najožjimi sodelavci ter z upravami Slovenskih železnic, DARS-a in Luke Koper, so sporočili iz ministrstva za promet in zveze. Pogovori bodo namenjeni obravnavi tem, ki so povezane s pridruževanjem Slovenije k Evropski uniji, pregledali pa bodo tudi nacionalni program gradnje avtocest ter razvojne možnosti in razmere v Slovenskih železnicah in Luki Koper. Obisk v Sloveniji bo delegacija EU končala v soboto, 9. maja, popoldne po pogovorih v Luki Koper in krožni vožnji po Piranskem zalivu.
D-Day: Dan za dokumentarec v kinoteki
07. 05. 1998 08.37
V Slovenski Kinoteki bo 14. maja prvi večer iz cikla prireditev z naslovom D-Day: Dan za dokumentarec, ki bodo od maja do decembra v kinoteki potekali enkrat mesečno.
Na prvi seji se je sestala t.i. Podobnikova komisija
06. 05. 1998 16.59
Na svoji prvi seji se je danes sestala komisija za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja ter za zavarovanje javnega interesa, ki jo vodi podpredsednik vlade Marjan Podobnik.
Leto sprememb za ustavno sodišče
05. 05. 1998 14.57
Predsednik ustavnega sodišča Lovro Šturm je danes predsednika države Milana Kučana obvestil, da se petim ustavnim sodnikom konec oktobra izteče mandat, je STA izvedela na ustavnem sodišču. Predsednik ustavnega sodišča namreč predsednika republike o izteku mandata sodnika ustavnega sodišča obvesti najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata. Za ustavno sodišče je to leto leto sprememb, saj se bo zamenjalo kar sedem od devetih ustavnih sodnikov - doslej sta se zamenjala že dva, do konca leta pa se jih bo še pet. V začetku leta je funkcijo ustavne sodnice zasedla dr. Miroslava Geč-Korošec, ki je zamenjala ustavnega sodnika dr. Janeza Šinkovca, izvoljenega še po določbah stare ustave za mandatno dobo osmih let. Prvega aprila je funkcijo ustavne sodnice nastopila tudi Dragica Wedam-Lukić, ki je zamenjala ustavnega sodnika Janeza Snoja, ki je zahteval predčasno razrešitev zaradi upokojitve.
Sampras slavil v Duluthu
04. 05. 1998 09.03
Zmagovalec teniškega turnirja v Duluthu v ZDA - nagradni sklad je bil 315.000 ameriških dolarjev - je prvi nosilec in igralec sveta domačin Pete Sampras. Po ogorčenem dvoboju je v finalu s 6:7 (2:7) 6:3 7:6 (7:4) premagal Avstralca Jasona Stoltenberga, sicer drugega nosilca. V konkurenci parov sta slavila Južnoafričana Ellis Ferreira in Brent Haygarth. V finalu sta s 6:3 0:6 6:2 premagala prva nosilca, domačina Alexa OBriena in Richeyja Reneberga. "Tukaj očitno zmagam vsake tri leta. Bil je naporen teden, poleg tega pa je bila tokrat prava vojna v finalu. Tekma je bila solidna, pravzaprav mi ni poklonil niti ene same žoge, tako da bi zlahka lahko zmagal tudi Jason," je po zmagi povedal Sampras.
Astronomi odkrili najbolj oddaljeno osvetje doslej
02. 05. 1998 09.44
Ameriški in britanski astronomi s Keckovega observatorija na otoku Mauna Kea na Havajih so na "robu" vesolja odkrili majhno galaksijo, ki je od Zemlje oddaljena rekordnih 12,3 milijarde svetlobnih let, poroča v današnji številki ameriški tednik Science News. Astronomi so tako presegli rekord, ki so ga marca na istem observatoriju postavili baltimorski raziskovalci z odkritjem 12,2 milijarde svetlobnih let oddaljenega osvetja. Novoodkrita galaksija je nastala, ko je imelo vesolje "pet odstotkov" sedanje starosti oziroma v zelo zgodnjem obdobju po t.i. velikem poku, s katerim je po teoriji sovjetskega matematika A. A. Friedmanna iz leta 1929 nastalo sedanje vesolje. Znanstveniki se od najnovejšega odkritja nadejajo pojasnil o času in načinu nastanka zvezdnih sestavov.
Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.
Barceloni španski pokal že 24.
30. 04. 1998 09.54
Španski državni nogometni prvaki, moštvo iz Barcelone, so svoj 24. naslov pokalnega zmagovalca proti Mallorci osvojili šele po podaljških. "Srečanje bi morali dobiti že v rednem delu," je povedal Barcelonin nizozemski trener Louis Van Gaal. Mallorca je po zadetku Jovana Stankoviča celo povedla, vendar je "Barcinim" nogometašem v 67. minuti uspelo izenačiti. Uspešen je bil Rivaldo. V končnici srečanja sta bila pri Mallorčanih izključena kar dva igralca - Oscar Alcides in Enrique Fernandez Romero -, vendar so Katalonci uspeli zmagati šele po streljanju nastrožjih kazni (5:4).
Razstava del Petra Randalla-Pagea v galeriji Tivoli
30. 04. 1998 08.30
V galeriji Tivoli bodo drevi, ob 20. uri, odprli razstavo risb, grafik in male plastike vodilnega britanskega kiparja Petra Randalla-Pagea. Razstavo je pripravil Mednarodni grafični likovni center v sodelovanju z Britanskim svetom v Ljubljani in Londonu ter londonsko Fundacijo Henry Moore. Razstavo bo v navzočnosti avtorja odprl britanski veleposlanik v Sloveniji David Andrew Lloyd.
UNICEF obžaluje in obsoja umor monsignora Gerardija v Gvatemali
30. 04. 1998 08.29
Izvršna direktorica Sklada OZN za otroke (UNICEF) Carol Bellamy je ob umoru gvatemalskega monsignorja Juana Gerardija obsodila neznane storilce, ki so s strahopetnim dejanjem prizadeli vse ljudi na svetu, ki verjamejo v pravičnost, mir in spoštovanje človekovih pravic. Monsignor Gerardi je bil koordinator Urada za človekove pravice pri gvatemalski nadškofiji in si je prizadeval za nacionalno pomiritev po več kot 30 letih nasilja v državi. "Prebivalci Gvatemale so monsignorja Gerardija ljubili in spoštovali kot pogumnega zagovornika miru, pravice in enakosti. Zelo pomembno je bilo njegovo delo pri sestavi poročila o kršitvah človekovih pravic v Gvatemali z naslovom Gvatemala, nikoli več. Gerardi je zbral na tisoče pričevanj o grozotah, storjenih v letih nasilja, ko je umrlo tudi na tisoče otrok," je dejala Carol Bellamy.
Razstava del Petra Randalla-Pagea v galeriji Tivoli
29. 04. 1998 17.33
V galeriji Tivoli bodo jutri zvečer odprli razstavo risb, grafik in male plastike vodilnega britanskega kiparja Petra Randalla-Pagea.
Države Beneluksa nezadovoljne z oblikovanjem skupne zunanje politike EU
29. 04. 1998 10.50
Države Beneluksa napovedujejo, da bodo na naslednjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov odprle vprašanje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije in prevlade večjih članic povezave pri njenem oblikovanju. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so v pismu svetu zunanjih ministrov na začetku tedna opozorile, da bi ad hoc skupine za reševanje problemov, ki so vitalnega pomena za petnajsterico, vendar pa v njih sodelujejo le posamezne članice unije (na primer kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo), utegnile sčasoma oslabiti zaupanje v skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Tri države priznavajo, da imajo za prispevek k reševanju določenih problemov nekatere članice povezave resda večji interes ali večjo usposobljenost, vendar pa opozarjajo, da se morajo posvetovati s celotno petnajsterico, preden ta sprejme odločitve ožjih mednarodnih skupin in jih uvede v svojo zunanjo politiko. Odločitve, sprejete v takšnih mednarodnih skupinah ne morejo biti zavezujoče za ostale države EU, če te v posvetovanja in odločanje niso bile vključene, meni Beneluks. Belgija in Nizozemska sta že pred mesecem dni, ob primeru kosovske krize, izrazili "ogorčenje" nad težnjo velikih držav unije, da same uravnavajo zunanjo politiko petnajsterice. Zunanja ministra Nizozemske in Belgije, Hans Van Mierlo in Erik Derycke, sta opozorila, da velike države brez usklajevanja ne bi smele same oblikovati skupne zunanje politike in ostale države petnajsterice po zavzetju stališč preprosto postaviti pred dejstvo.
Za dekletovo srce sta se pomerila v dvoboju
28. 04. 1998 07.37
Upokojeni višji častnik iz mesta Bolotnoe v bližini Novosibirska in njegov someščan sta se odločila, da se bosta za naklonjenost dekleta pomerila v pravcatem dvoboju s strelnim orožjem. Boj se je odvijal zunaj mesta v skladu s pravili o dvobojih, ki so opisana v novelah iz 19. stoletja. Sekundanti, ki sta si jih zbrala tekmeca, so po pravilih izmerili 40 korakov in tik pred zdajci skušali odvrniti kolega od neumne namere. Toda zaman. Tekmeca sta dvignila orožje - lovsko puško in karabinko - pomerila, ustrelila in jo na srečo odnesla le z lažjimi poškodbami, prvi z ranjeno ključnico, drugi pa je bil ustreljen v ramo. Po dvoboju se je dekle preselilo v drugi kraj, to pa naj bi storil tudi eden izmed udeležencev dvoboja.
Cook za nadaljevanje pritiska na Beograd
27. 04. 1998 08.07
Predsedujoči svetu zunanjih ministrov Evropske unije, britanski zunanji minister Robin Cook, je danes v Luxembourgu izjavil, da je zaradi neizboljšanja razmer na Kosovu treba nadaljevati pritisk na Beograd. Beograd mora umakniti posebne policijske enote, prenehati uporabljati težko orožje proti prebivalcem in začeti vsebinski dialog s kosovskimi Albanci, je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU izjavil Cook. Poleg tega je vodja britanske diplomacije napovedal, da bo unija še naprej pritiskala na jugoslovanske oblasti, naj sprejmejo misijo mednarodnega osrednika Felipeja Gonzalesa. Glede morebitnega dogovora o poostrenih sankcijah proti Beogradu, je Cook dejal, da bo danes petnajsterica znova potrdila ukrepe, ki jih je predložila kontaktna skupina. Na morebitne nadaljne korake v tej smeri bo po Cookovih besedah treba počakati na bližnji vnovični sestanek kontaktne skupine za območje nekdanje Jugoslavije.
Rast japonske avtomobilske proizvodnje
25. 04. 1998 09.46
Japonska avtomobilska industrija je v davčnem letu 1997/98, ki se je končalo 31. marca 1998, zabeležila rast proizvodnje v višini 1,5 odstotka. V dvanajstih mesecih so Japonci proizvedli 10,8 milijona vozil, njihov izvoz pa se je v omenjenem obdobju povečal za 21 odstotkov.
Hoechst ne bo več proizvajal poliestrskih vlaken
23. 04. 1998 08.04
Nemško farmacevtsko podjetje Hoechst namerava v prihodnje prodati svojo proizvodnjo poliestrskih vlaken, napovedujejo v podjetju, kjer predvidevajo, da bi omenjeno proizvodnjo odkupila ameriški koncern Kosa in mehiška družba Xtra.
Premier Drnovšek in minster Dragonja obiskala Zasavje
20. 04. 1998 07.56
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in minister za gospodarstvo Metod Dragonja s sodelavci sta se popoldne sestala z župani in gospodarstveniki zasavske regije. Osrednjo pozornost so namenili gradnji termoelektrarne 3, torej vprašanju, ki je za Zasavje življenskega pomena. Prejšnji teden je bil ministrstvu za gospodarstvo predložen investicijski načrt, ki bo šel v nadaljnji parlamentarni postopek. Predsednik vlade je ob tem dejal, "da je Termoelektrarna Trbovlje zelo velika investicija, zato je normalno, da doživlja precej preverjanja in tudi v parlamentarnem postopku se pojavljajo različna vprašanja, ministrstvo pa jih skuša vsa razčistiti in nanje odgovoriti". Izrazil je pričakovanje, da bo zakon kmalu v drugi obravnavi, in dodal, da bo v primeru, če omenjeni zakon ne bo sprejet, treba celotno strategijo razvoja Zasavja izdelati na novo. V pogovoru z zasavskimi gospodarstveniki sta se minister Dragonja in predsednik vlade Drnovšek dotaknila tudi zakona o dodani vrednosti, slabega položaja izvoznikov in ocen monetarnega sklada.
Union Olimpija prvi finalisti 1. A SKL
19. 04. 1998 10.26
Prvi finalisti 1. A SKL so sinoči košarkarji Uniona Olimpije, ki so tudi v drugem srečanju premagali novomeško Krko z 79:64 (40:40). V drugem polfinalu so košarkarji Pivovarne Laško v gosteh premagali Kovinotehno Savinjsko Polzelo z 91:83 (47:44) in tako izenačili izid v zmagah na 1:1. Odločilna tretja tekma bo prihodnjo soboto v Laškem.
Naročilo za Siemens iz Poljske
14. 04. 1998 08.43
Nemški elektronski gigant Siemens je od Poljske dobil naročilo za posel v vrednosti 120 milijonov mark. Posel zajema širitev mreže mobilne telefonije GSM, ki jo je Siemens vzpostavil leta 1996. Naročilo zajema področje Katovic in Poznana. Naročnik posla je poljsko telekomunikacijsko podjetje ERA-GSM, ki je v lasti poljskega podjetja Eliktrim, ameriškega podjetja za mobilne telefone US West in T-Mobila, podružnice nemškega telekomunikacijskega podjetja Deutsche Telecom.
Razmere na cestah in mejnih prehodih
13. 04. 1998 11.14
Ceste v državi so večinoma mokre in spolzke. Promet povsod poteka brez posebnosti. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Na mejnem prehodu Ljubelj in Jezersko je priporočjiva zimska oprema. Danes do 22. ure velja omejitev prometa za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton.
Razmere na cestah in mejnih prehodih
13. 04. 1998 08.59
Ceste v državi so večinoma mokre in spolzke. Promet povsod poteka brez posebnosti. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Danes do 22. ure velja omejitev prometa za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton.
Veter pihal s hitrostjo 420 kilometrov na uro
12. 04. 1998 11.13
Tornadi, ki so pretekli teden divjali po jugu ZDA, so zahtevali okrog 44 življenj in uničili okrog 2.000 domov. V soboto so se začele prve pogrebne slovesnosti. Najhuje prizadeto je bilo okrožje Jefferson v Alabami, kjer je divjal tornado s hitrostjo 420 kilometrov na uro. Strokovnjaki označujejo tak tornado z oznako F-5, kar je največ po sprejetih jakostnih lestvicah. Strokovnjaki pravijo, da na vsakih tisoč tornadov v ZDA pride le eden z oznako F-5. Njegove posledice so podobne letalskemu bombardiranju. Veter dobesedno trga hiše iz temeljev, dviga do 20 metrov v zrak in jih trešči na tla. Hiše v ZDA so povečini lesene, zaradi česar so še posebej občutljive na divjanje tornadov. Zanesljivega načina za pravočasno opozarjanje pred tornadi za zdaj še ni. Oblasti prebivalcem lahko le priporočijo, da se ob prvih znakih skrijejo v kleti in upajo, da ne bo prišlo do najhujšega. Prizadeta območja je obiskal podpredsednik ZDA Al Gore, ki je obljubil hitro in učinkovito pomoč države pri odpravljanju posledic. Al Gore si je posledice divjanja tornada v Alabami ogledal tudi iz helikopterja in dejal, da kaj takega še ni videl v življenju. Na mestih, kjer so nekoč stale hiše, so ostali le temelji, drevesa so polomljena, od avtomobilov pa so ostali le kupi pločevine. Kljub grozljivim prizorom pa ljudje ostajajo trmasti in so odločeni zgraditi hiše na istih mestih, kjer so zdaj le ruševine.
Irska skupnost v New Yorku zadržana do mirovnega sporazuma
12. 04. 1998 11.13
Newyorčani irskega porekla so povečini zadržani do zgodovinskega mirovnega sporazuma, ki obljublja boljše čase na Severnem Irskem po 30 letih nasilja in 3000 žrtvah. New York je že dolga leta kulturno in politično središče Ircev v ZDA, tako katolikov kot tudi protestantov, ki na Severnem Irskem predstavljajo večino. New York Times je zato opravil raziskavo med različnimi irskimi organizacijami. "Mirovni sporazum obljublja veliko. Toda v preteklosti smo videli že mnogo premirij in sporazumov," je dejala predsednica Galske lige Kathleen Regan. Večina irskih poslovnežev in lastnikov številnih irskih pubov v New Yorku je prav tako pesimistična. "Mislim, da se ne bo nič spremenilo. Versko sovraštvo je pregloboko zakoreninjeno," trdi lastnik gradbenega podjetja Thomas Devine. Direktor Imigracijskega centra smaragdni otok, ki pomaga irskim priseljencem, Eamon Dornan, meni, da je sporazum onemogočil združitev irskih ozemelj in s tem poglobil razdeljenost države. Ameriški Irci izražajo tudi dvome o poštenosti napovedanih referendumov, s katerima bodo Irci potrdili ali zavrgli sporazum. "Zadeva lahko vsak trenutek ponovno eksplodira. Kdo bo nadziral referendum? Na Severnem Irskem ni bilo poštenih volitev že 800 let," je dejal Paddy Reiley,lastnik irskega puba.
Papež na veliko noč pozval k miru v svetu
12. 04. 1998 09.25
Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Davenportova in Coetzerjeva brez težav v polfinale
11. 04. 1998 11.19
Na teniškem turnirju v Amelia Islandu s 450.000 dolarji nagradnega sklada je prva nosilka Američanka Lindsay Davenport v četrtfinalu premagala rusko šestnajstletnico Ano Kurnikovo, osmopostavljeno igralko, s 7:5, 6:3. Francozinja Mary Pierce, ki je četrta nosilka, pa je ugnala peto nosilko Hrvatico Ivo Majoli s 6:3, 6:2. Druga igralka turnirja, Južnoafričanka Amanda Coetzer je ugnala Američanko Taro Snyder s 6:4, 6:4, šesta nosilka Španka Conchita Martinez pa Američanko Liso Raymond s 6:4 in 7:5. Davenportova se je Kurnikovi oddolžla za poraz, ki ga je doživela prejšnji mesec. "Ves čas sem želela narekovati ritem, kar mi je zaradi napadalne igre in močnih udacev tudi uselo," je dejala Američanka. "Njeni udarci niso bili tako močni, kot sem pričakovala. Močnejše udarce ima celo šestnajstletna Hrvatica Mirjana Lučič," je menila Kurnikova, ta izjava pa je sprožila plaz besed Davenportove: "Ona lahko reče, kar hoče. Dejstva po današnji tekmi govorijo drugače. Kurnikova je še mlada, menim pa, da bi morala kljub temu manj pozornosti posvečati besedam drugih, ki so namenjene predvsem njenemu videzu. Dokler je teniška igralka, sta pomembni njena igra in rezultat," je žogico vrnila Davenportova.
Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.