tečaj
Ministri za okrepitev sodelovanja
14. 01. 2001 00.00
Finančni ministri 15 evropskih in 10 azijskih držav so se ob zaključku srečanja v japonskem mestu Kobe dogovorili, da bodo okrepili medsebojno sodelovanje na področju gospodarstva in financ. Za krepitev mednarodnega sistema financ je po mnenju udeležencev srečanja nujna reforma sistema. Kljub napredku je za dosego integracije finančnih trgov te trge treba učinkovito regulirati in nadzirati, so menili finančni ministri 15 evropskih in desetih azijskih držav, ki so se udeležili tretjega srečanja ASEM (Asia-Europe meeting).
Sprostitev trgovanja z delnicami Salusa
11. 01. 2001 00.00
Uprava Ljubljanske borze se je odločila, da 12. januarja sprosti trgovanje z rednimi delnicami na prinosnika družbe Salus, ki so uvrščene v borzno kotacijo. Trgovanje z navedenim vrednostnim papirjem je bilo zaustavljeno 9. januarja 2001. Delničarji Salusa so na skupščini 9. decembra lani sprejeli sklep o uskladitvi nominalne vrednosti delnic z zakonom o gospodarskih družbah in povečanju osnovnega kapitala za 208,5 milijonov tolarjev na 265 milijonov tolarjev in sicer v breme nerazporejenega dobička iz leta 1998.
Koncert v spomin Primožu Ramovšu
10. 01. 2001 00.00
Ob drugi obletnici smrti markantne osebnosti slovenskega glasbenega sveta, skladatelja Primoža Ramovša, bo nocoj v klubu Cankarjevega doma koncert Tria Lorenz in pianistke Alenke Šček - Lorenz. Na koncertu bodo izvedena dela: Sonata za violino in klavir, Ekstremi za violino in Kontrasti za violino, koncert pa sta pripravila Ars Ramovš - zavod za umetnost in Cankarjev dom.
Koncert v spomin Primožu Ramovšu
09. 01. 2001 00.00
Ob drugi obletnici smrti markantne osebnosti slovenskega glasbenega sveta, skladatelja Primoža Ramovša, bo jutri v klubu Cankarjevega doma koncert Tria Lorenz in pianistke Alenke Šček - Lorenz. Na koncertu bodo izvedena dela: Sonata za violino in klavir, Ekstremi za violino in Kontrasti za violino, koncert pa sta pripravila Ars Ramovš - zavod za umetnost in Cankarjev dom.
Dražje delnice v Tokiu
05. 01. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se na znižanje ameriških obrestnih mer odzvali s precejšnjimi zvišanji. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 176,12 točke oz. 1,3 odstotka in trgovanje končal na 13.867,61 točke. Prav tako je na deviznih trgih močno poskočil tečaj ameriškega dolarja - zanj je treba odšteti že več kot 116 jenov, kar je največ v zadnjih 18 mesecih. V ponedeljek bodo japonski finančni trgi zaradi praznika zaprti.
Pustolovki uspešno na Južni tečaj
05. 01. 2001 00.00
Pustolovki Ann Bancroft iz ZDA in Norvežanka Liv Arnesen sta minule praznike preživeli v večnem ledu, saj nameravata v naslednjih 14 dneh s sanmi doseči Južni tečaj.
Enotna borzna kotacija
03. 01. 2001 00.00
V skladu z veljavnimi pravili Ljubljanske borze sta se s 1. januarjem združili borzni kotaciji A in B v enotno borzno kotacijo, spremembe pa so v tečajnico vključili danes, na prvi trgovalni dan v letošnjem letu. Z združitvijo je posledično prišlo do sprememb v uradni tečajnici borze, ustrezno prilagojeni pa so tudi kriteriji za sprejem vrednostnih papirjev v enotno borzno kotacijo. Z združitvijo obeh kotacij v enotno je trg vrednostnih papirjev postal bolj transparenten, njegova organiziranost pa usklajena s prakso držav članic EU, so sporočili iz Ljubljanske borze.
Pariz obiskalo veliko turistov
31. 12. 2000 00.00
Svetovno opevane znamenitosti in romantični utrip mesta so letos v Pariz privabile več kot 26 milijonov turistov. Med turisti, ki so leta 2000 prespali v hotelih francoske prestolnice je bilo največ Američanov. Kar 2,1 milijona jih je prišlo čez lužo, da bi si ogledali "mesto luči". Sledijo jim obiskovalci iz Velike Britanije, teh je bilo 1,6 milijona, so sporočili iz pariškega turističnega urada.
Dinkić na obisku v Sloveniji
28. 12. 2000 00.00
Na povabilo guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja se je v Sloveniji na delovnem obisku mudil guverner Narodne banke Jugoslavije Mlađan Dinkić s sodelavci. Predmet pogovorov so bile izkušnje Banke Slovenije pri vodenju denarne in tečajne politike in izkušnje pri sanaciji bančnega sistema.
V novem letu enotna borzna kotacija
23. 12. 2000 00.00
Ljubljanska borza bo glede na veljavna pravila s 1. januarjem združila borzno kotacijo A in B v enotno borzno kotacijo. Z združitvijo bo posledično prišlo do sprememb v uradni tečajnici borze, ustrezno prilagojeni pa bodo tudi kriteriji za sprejem vrednostnih papirjev v enotno borzno kotacijo, so sporočili iz Ljubljanske borze.
Enotna borzna kotacija
23. 12. 2000 00.00
Glede na veljavna Pravila Ljubljanske borze se bosta 1. januarja združili borzni kotaciji A in B v enotno borzno kotacijo. Z združitvijo bo posledično prišlo do sprememb v uradni tečajnici borze, ustrezno prilagojeni pa bodo tudi kriteriji za sprejem vrednostnih papirjev v enotno borzno kotacijo. Trg vrednostnih papirjev bo z združitvijo obeh kotacij v enotno postal bolj transparenten, njegova organiziranost pa usklajena s prakso dežel članic EU. Vsi izdajatelji, katerih vrednostni papirji bodo na zadnji dan leta 2000 sprejeti v borzno kotacijo A ali B, bodo po tem datumu kotirali v združeni borzni kotaciji.
Do kdaj še rast tečajev
14. 12. 2000 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjeno več poslov večje vrednosti, kar se kaže tudi skupnem prometu, ki je znašal 3.560 mio SIT pri 1.629 poslih. Na borznem trgu je bilo sklenjenih 496 poslov v skupni vrednosti 1.373 mio SIT, na prostem trgu pa 1.133 v skupni vrednosti 2.186 mio SIt.
Kako investirati
12. 12. 2000 00.00
Ponedeljkov trgovalni dan na Ljubljanski borzi ni prinesel takšnega dviga tečajev kot smo jim bili priča prejšnje tedne. Vzrok temu gre iskati predvsem v relativno majhnem prometu, saj so borzni posredniki sklenili 1.488 poslov v skupni vrednosti 713 mio SIT.
ZRJ poenotila tečaj nemške marke
05. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska vlada je menjalniški tečaj marke določila pri 30 dinarjih za marko. Za podjetja je doslej veljalo, da so za marko morala odšteti 20 dinarjev, na carini pa so marko menjali za šest dinarjev. Vlada je te različne tečaje zdaj odpravila, je dejal novi guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić.
Rast tečajev se nadaljuje
05. 12. 2000 00.00
V ponedeljek je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjenih 1.514 poslov v skupni vrednosti 1.939 mio SIT, od tega je bilo 388 poslov v skupni vrednosti 1.252 mio SIT sklenjenih na borznem trgu, 1.126 poslov v skupni vrednosti 686 mio SIT pa na prostem trgu.
V Srbiji cenejši bencin
03. 12. 2000 00.00
Bencin in drugi naftni derivati so od 3. decembra na črpalkah Beopetrola cenejši za dva dinarja, tako da liter bencina stane poslej 36, namesto dosedanjih 38 dinarjev. Beopetrol ima v Srbiji okrog 200 črpalk, večino pa jih je zgradila hrvaška INA pred razpadom SFRJ. Zaenkrat še ni znano, kako se bo na ta korak Beopetrola odzvala Naftna industrija Srbije, ki ima večino črpalk v Srbiji.
V pričakovanju veselega decembra
30. 11. 2000 00.00
Danes je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjenih 1.599 poslov, ki so bili skupaj vredni 2.266 mio SIT. Na borznem trgu je bilo sklenjenih 524 poslov v skupni vrednosti 1.350 mio SIT. Na prostem trgu je bilo sklenjenih 1075 poslov v skupni vrednosti 916 mio SIT.
Umrl britanski romanopisec Malcolm Bradbury
29. 11. 2000 00.00
V 68. letu starosti je umrl britanski romanopisec sir Malcolm Bradbury, ki je med drugim napisal romana Eating People is Wrong in The History Man. Bradbury je utemeljil šolo kreativnega pisanja na univerzi East Anglia, iz katere so prišli številni znani romanopisci, med njimi tudi Kazu Išigura in Ian McEwan, dobitnika ugledne britanske literarne nagrade Booker. Britanski dnevnik Times je tečaj kreativnega pisanja, ki na univerzi v Norwichu na jugovzhodu države deluje od leta 1970, opisal kot ustanovo, ki je vzgojila številna velika imena sodobnega britanskega pisanja. Bradbury je bil profesor ameriških študij na univerzi, delal pa je tudi kot televizijski scenarist in literarni kritik. Njegov šesti, zadnji roman To The Hermitage je bil objavljen pred sedmimi meseci.
Tožbe zoper DaimlerChrysler se nadaljujejo
29. 11. 2000 00.00
Potem ko je delničar Kirk Kerkorian vložil tožbo zoper nemško-ameriškega proizvajalca avtomobilov DaimlerChrysler, se je za tožbo odločilo tudi večje število bivših Chryslerjevih delničarjev. Predsedniku koncerna Juergenu Schremppu in vodstvu takratnega Daimler-Benza očitajo napačne poteze v času nakupa ameriškega Chryslerja v avgustu 1998. Obtožnica je napisana zoper DaimlerChrysler, Daimler-Benz in Schremppa, so povedali v ameriški odvetniški pisarni Milberg Weiss Bershad Hynes & Lerach LLP. Višine zahtevane odškodnine niso navedli.
Boj med večjimi lastniki delnic Maksime 1 končan
28. 11. 2000 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjenih 1.541 poslov v skupni vrednosti 568 mio SIT. Na borznem trgu je bilo sklenjenih 452 poslov v skupni vrednosti 374 mio SIT, na prostem trgu pa 1.089 poslov v skupni vrednosti 194 mio SIT.
Rast delnice Infond zlat
21. 11. 2000 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjeno 1510 poslov, ki so bili skupaj vredni 1.314 mio SIT. Na borznem trgu je bilo sklenjenih 400 poslov vrednih 925 mio SIT, na prostem trgu pa 1110 poslov v skupni vrednosti 388 mio SIT.
Pivovarna Union prevzema Fructal
17. 11. 2000 00.00
Pivovarna Union je objavila namero za ponudbo za odkup delnic družbe Fructal. Ponudbo za odkup delnic, ki jo bo v imenu ponudnika dala borzno posredniška družba Publikum, nameravajo posredovati vsem delničarjem. V minulih dveh dneh je lastnika zamenjalo približno 3,8 odstotka delnic Fructala, enotni tečaj delnice pa je presegel 3000 tolarjev. Pivovarna Union še najavlja, da bo sama - posredno ali neposredno ali pa prek tretje osebe - kupovala delnice, na katere se bo nanašala ponudba za odkup, vendar pa ne pod ugodnejšimi pogoji, kot bodo navedeni v ponudbi in prospektu za odkup. Po zadnjih podatkih je bil Union največji posamični delničar Fructala z 20,2 odstotka delnic, sledita pa mu kapitalska oz. odkodninska družba z 11,4 oz. 10,6 odstotka, medtem ko je imel Vipa Invest Nanos v lasti 7,4-odstotni delež. Po poročanju časnika Finance se je za prodajo Fructalovih delnic najboljšemu ponudniku že odločil upravni odbor odškodninske družbe.
BS končala posege na trgu tujega denarja
14. 11. 2000 00.00
Banka Slovenije je danes končala obdobje poseganja na trgu tujega denarja z določitvijo izhodiščnega tečaja in največjega razmika. Kot so sporočili iz Banke Slovenije, lahko pogodbene banke od danes naprej prosto oblikujejo prodajni oz. nakupni tečaj.
Konec posredovanja na trgu tujega denarja
13. 11. 2000 00.00
Banka Slovenije od jutri naprej zaključuje obdobje poseganja na trgu tujega denarja z določitvijo izhodiščnega tečaja in največjega razmika. Pogodbene banke bodo lahko od vključno 14. novembra dalje prosto oblikovale prodajni oziroma nakupni tečaj.
Rast delniških tečajev
11. 11. 2000 00.00
Pretekli teden se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev nadaljevala rast delniških tečajev. Večina borznih indeksov je porasla. Delniški indeks SBI 20 je pridobil 47,9 točke oz. 2,85 odstotka in se povzpel na 1728,79 točke, vrednost indeksa prostega trga IPT je porasla za 42,07 točke oz. 2,86 odstotka na 1515,13 točke, indeks obveznic BIO pa se ni spremenil in je ostal na ravni 107,79 točke. Borzni posredniki so v minulem tednu sklenili 7626 poslov v vrednosti 4,34 milijarde tolarjev. Prijavljenih je bilo 22 poslov s svežnji v vrednosti 2,4 milijarde tolarjev, kar predstavlja 51 odstotkov celotnega prometa. Povprečni dnevni promet je v tem tednu znašal 950 milijonov tolarjev.
Negotov izid povzročil padec tečajev
10. 11. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se tudi zadnji delovni dan v tem tednu znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je sledil negativnim gibanjem na Wall Streetu ter ponovno padel pod psihološko pomembno mejo 15.000 točk. Ob koncu trgovanja se je borzni barometer ustalil na 14.988,54 točke, kar je 71,51 točke oz. 0,5 odstotka manj kot v četrtek. Na deviznih trgih se je tečaj evra zvišal. Ob 15. uri po tokijskem času je bilo treba za evro odšteti 86,55 centa, kar je 1,10 centa več kot v četrtek.
Porast tečajev v Tokiu
08. 11. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je pridobil 59,31 točke in trgovanje končal pri 15.399,64 točke. To je 0,4 odstotka več kot včeraj. Trgovanje je minilo v znamenju ameriških predsedniških volitev. Nekaj minut zatem, ko je ameriška televizija objavila zmago Georga Busha, se je tečaj evra na deviznih trgih znižal. Z včerajšnjega tečaja 86,25 centa za evro, se je ob 16.15 po tokijskem času znižal na 85,66 centa, medtem ko se je vrednost evra še uro prej gibala okrog 86,06 centa za evro.
Banka Slovenije posegla na devizni trg
07. 11. 2000 00.00
Banka Slovenije je danes spet posegla na deviznem trgu, ker ocenjuje, da je rast tečaja tolarja prepočasna. Centralna banka je določila nov izhodiščni tečaj, ki znaša 210,66 tolarjev za euro. V skladu s pogodbo, ki jo ima z dvaindvajsetimi bankami sklenjena centralna banka, morajo te banke devize odkupovati po najmanj 210, 2387 tolarjev za euro in največ za 2111, 0813 tolarjev za euro.
Nova intervencija ECB za podporo evru
06. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka (ECB) je danes zjutraj, že četrtič po 22. septembru, posegla na trgu denarja za podporo šibkemu evru. ECB se želi s tem izogniti morebitnim posledicam, ki bi se lahko zaradi šibke skupne evropske valute odrazile v svetovnem gospodarstvu in na stabilnosti cen v Evropi. Evro je takoj po posegu ECB poskočil nad 87 centov za dolar, vendar se je kmalu, tako kot v petek, spustil pod to vrednost. Kot napovedujejo ekonomisti, naj bi osrednja banka v prihodnjih dneh še večkrat intervenirala, s čimer naj bi trgu dokazala, da misli resno braniti tečaj skupne evropske valute.
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.