težave zdravstvenega sistema
'Dvoživke', korupcija, toksični odnosi: Kako bi stranke izboljšale delovanje zdravstvenih ustanov?
08. 04. 2022 07.28
Profesionalni nadzorniki, depolitizacija zdravstva, ciljno izobraževanje vodstvenih kadrov v zdravstvu, več kadrovskih štipendij, krepitev javnega zdravstva, več popoldanskega dela v zdravstvenih ustanovah, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, digitalizacija zdravstva, telemedicina, piramida za zdravo življenje, krepitev primarne ravni, ustanovitev agencije za nabave v zdravstvu, interes pacienta v središču ter fiksni in variabilni del plače in individualne pogodbe za vrhunske strokovnjake. To je le nekaj idej političnih strank pred parlamentarnimi volitvami – odgovarjale pa so na vprašanje, kako nameravajo bolje organizirati delovanje zdravstvenih ustanov, ki jih pestijo toksični odnosi in nezadovoljni zaposleni – ceno pa plačujejo pacienti.
Kako bi stranke ravnale ob potencialni novi epidemiji?
07. 04. 2022 06.19
Posledice epidemije covida-19, ki je razdelila družbo in razgalila težave, ki se v zdravstvu kopičijo že leta, bomo odpravljali še dolgo. Preden se 24. aprila podamo na volišča, pa se marsikomu postavlja vprašanje, kako se bo z morebitnimi ponovnimi izzivi na tem področju soočala prihodnja vlada. Zato smo stranke vprašali, kako bi upravljale potencialno novo epidemijo ter kako bodo prispevale k vračanju zaupanja v cepiva in uradno medicino.
Kako zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo za vse?
02. 04. 2022 07.00
V predvolilnem času tako rekoč vse stranke v ospredje spet postavljajo zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno. Toda po dveh letih epidemije je zdravstvo samo še bolj izčrpano in še bolj težko dostopno. Že pred epidemijo predolge čakalne vrste za različne specialistične preglede in obravnave so se še podaljšale, več kot 130 tisoč ljudi je celo brez osebnega zdravnika. Zdravniki iz zdravstvenih domov odhajajo k zasebnikom ali drugam – tja, kjer so plače višje, obremenjenost pa manjša. O odhodu razmišlja tudi vse več mladih zdravnikov.
'Pod mojim vodstvom smo bili v družbi neproblematičnih držav, niso nas prištevali med razgrajače v razredu'
27. 03. 2022 07.52
Marjanu Šarcu očitajo, da je s svojim odstopom odprl vrata vladi Janeza Janše. A prvak LMŠ – čeprav Janši očita, da je "napovedal sveto vojno demokraciji", pravi, da je njegova stranka vedno ostajala zvesta svojim vrednotam in se oblasti ni oklepala za vsako ceno. V predvolilnem intervjuju zagotavlja, da stare razprtije morebitne nove vlade ne bodo razklale, glede sodelovanja z Levico pa – "ko bi gospod Kordiš imel za voditi resor, pa bi precej te retorike splahnelo". Spregovoril je tudi o svojih pogledih na vojno v Ukrajini in analiziral največje izzive prihodnje vlade.
'V zdravstvu je slišati le o zdravnikih, kar pa ni prav'
16. 02. 2022 07.12
Ker z vladno stranjo niso zbližali stališč glede stavkovnih zahtev, med drugim po zvišanju plač, so reprezentativni sindikati zdravstva in socialnega varstva v sredo stavkali. Šlo je za medicinske sestre, fizioterapevte, laborante, čistilke, zaposlene v domovih za starejše. Kot so sporočili iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, "vladna stran ni bila pripravljena niti minimalno prisluhniti" njihovemu predlogu. Koordinacija stavkovnih odborov se bo po današnji stavki na sestanku v četrtek dogovorila o nadaljnjih aktivnostih. "Vsekakor bomo stavkovne aktivnosti stopnjevali, če vlada ne bo konstruktivno pristopila k pogajanjem," so sporočili.
Nova Zelandija zagovarja 'sistem, ki deluje', noseči novinarki predlaga novo prijavo
31. 01. 2022 11.33
Potem ko je v svetovnih medijih zaokrožila zgodba Charlotte Bellis, noseče novinarke, ki je zaradi strogih ukrepov, ki jih je v luči epidemije covida-19 sprejela novozelandska vlada, obtičala v Afganistanu, so se pojavili pozivi oblastem, naj vendarle prilagodijo kriterije za vstop v državo in dodelitev obvezne karantene nosečnicam. In medtem ko se Nova Zelandija ukvarja z birokracijo, je njena zgodba na drugi strani naletela tudi na kritike opazovalcev, borcev za pravice žensk in samih Afganistancev.
Anica Mikuš Kos: Mi smo se odločili za človeka
23. 01. 2022 07.00
Da ljudje brez izbranega osebnega zdravnika, teh je več kot 120.000, ne bi ostali brez pomoči, za občane v Ljubljani že dvajset let deluje pro bono ambulanta, drugod po Sloveniji pa še preostalih pet. Ljubljansko so sprva obiskovali predvsem brezdomci in begunci, sčasoma pa tudi vse več obubožanih obrtnikov. Zdaj je med njihovimi pacienti vse več tudi upokojencev, ki ne zmorejo plačati doplačil za svoja zdravila. Celo ustanoviteljica, psihiatrinja, ki je 62 let plačevala zdravstveno zavarovanje in nato ostala brez osebnega zdravnika, je bila usmerjena v pro bono ambulanto.
Digitalno izobraževanje – obeti in izzivi
08. 01. 2022 07.00
Pandemija covida-19 ni postavila pod vprašaj samo odpornosti zdravstvenega sistema ali gospodarstva, ampak tudi odpornost vseh ostalih državnih (pod)sistemov. Eno izmed takšnih področij je izobraževanje. Marca 2020 se je prvič v zgodovini Republike Slovenije izobraževanje na vseh ravneh pričelo izvajati na daljavo, kar je omogočila digitalizacija oz. uporaba digitalnih orodij. Tekom širokega uvajanja izobraževanja na daljavo v 2020 so se pojavili številni izzivi, saj je (bila) odpornost izobraževalnega sistema na krize, kot je epidemija covida-19, precej slaba. Obenem pa so se pojavile številne priložnosti.
Obeta se pomemben korak pri odkrivanju redkih bolezni pri novorojenčkih
14. 12. 2021 08.27
Že v prihodnjem letu bi lahko – če bo država za to zagotovila sredstva – razširili presejalni program novorojenčkov. S tem bi lahko pravočasno odkrili nekatere sicer zelo redke bolezni, kot je spinalna mišična atrofija, pri katerih pa je ključnega pomena, da se jih začne zdraviti, še preden pri otroku že povzroči škodo.
Državni zbor podprl novelo zakona o zdravniški službi
09. 12. 2021 19.09
DZ je s 47 glasovi za in 28 proti potrdil novelo zakona o zdravniški službi, ki bo po oceni ministrstva za zdravje pripomogla k boljši dostopnosti zdravstvenega sistema. Za so glasovali poslanci SDS, NSi, SMC, NeP, SNS ter dva člana poslanske skupine DeSUS, proti pa poslanci LMŠ, SD, Levice. V SAB so se glasovanja vzdržali.
Pokorn zadržkov do cepljenja otrok nima, prve bi lahko cepili že prihodnji teden
01. 12. 2021 09.40
Strokovni direktor Pediatrične klinike dr. Marko Pokorn je s sodelavci spregovoril o poteku covida-19 pri otrocih, o cepljenju in večorganskem vnetnem sindromu. Pokorn je ocenil, da je varnostni profil cepiva dober, prav tako tudi njegova učinkovitost, zato zadržkov do cepljenja otrok nima. Izrazil je upanje, da bi lahko cepljenje steklo že prihodnji teden. Interes je precejšen, še posebej med starši otrok s kroničnimi bolezni, je dodal. Letošnjo jesen se sicer virus bolj širi med mlajšo populacijo kot lani, kar je med drugim posledica odprtih šol.
3763 novih okužb: 'Stanje duha nas je pripeljalo na rob zdravstvenega zloma'
16. 11. 2021 08.36
V ponedeljek so potrdili 3763 novih okužb. Opravili so 7643 PCR-testiranj. Delež pozitivnih testov znaša 49,2 odstotka. Umrlo je pet covidnih bolnikov. Kot je poudaril minister Poklukar, se nam v družbi dogaja moralni zlom, edina stvar, ki je optimistična, pa je odločnost zdravstvenega sistema, ki se je odzval kot eno, stopil skupaj, kot bi morala to storiti celotna družba. Pozval je k pomoči vsem, ki lahko pomagajo v bolnišnicah, striktnemu preverjanju PCT, cepljenju, delodajalce pa je pozval, naj omogočijo delo od doma in tako pomagajo razbremeniti zdravstveni sistem. Standard zdravstvene oskrbe tako za covidne kot necovidne bolnike bo namreč močno zmanjšan, je napovedal minister.
Ženske marsikdaj tudi steber zdravja moških
16. 11. 2021 14.17
Zdravstvena stroka je ob letošnjem novembru, ki je že vrsto let razglašen za Movember in namenjen ozaveščanju o zdravju moških, predvsem opozarjanju o raku mod in prostate, opozorila na pomembno vlogo žensk, ki so marsikdaj tudi steber zdravja moških. V Sloveniji letno za rakom prostate, ki je najpogostejši rak moških, umre okoli 400 bolnikov.
V četrtek potrdili 3431 okužb, minister Poklukar pomaga v UKC Ljubljana
12. 11. 2021 09.39
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je sporočil, da je bilo v četrtek ob 9118 opravljenih testih PCR potrjenih 3431 novih okužb. Delež pozitivnih testov je bil 37,6-odstoten. Po oceni NIJZ je v državi 40.869 aktivnih primerov okužb. Iz slovenjgraške bolnišnice so sporočili, da širijo covidni oddelek, zanj pa potrebujejo dodaten kader. Medtem minister za zdravje Janez Poklukar v UKC Ljubljana pomaga pri zdravljenju covidnih bolnikov. Prostovoljci Rdečega križa, ki so pomagali tudi v prejšnjih valovih epidemije, pa bodo delo na covidnih oddelkih začeli naslednji teden.
V ponedeljek 3344 okužb, intenzivni oddelki naj bi vrh zasedenosti dosegli 24. novembra
09. 11. 2021 09.49
V ponedeljek je bilo opravljenih 7615 testov PCR, potrjenih pa 3344 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je tokrat znašal 43,9 odstotka. "Epidemično stanje v državi je skrajno resno, bolnišnice so na pragu zmogljivosti," je dejal državni sekretar Franc Vindišar in dodal, da so morali standarde za oskrbo intenzivnih bolnikov že znižati. Vrh zasedenosti intenzivnih oddelkov pričakujejo 24. novembra, ko naj bi bilo zasedenih več kot 250 intenzivnih postelj. Igor Dovnik iz Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov je dodal, da pričakujejo, da bo v najkrajšem možnem času na državnem nivoju razglašen rdeči alarm.
2510 novih okužb, iz bolnišnic pred prazniki pozivi k samozaščitnemu ravnanju
29. 10. 2021 09.22
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so pristojni v četrtek ob opravljenih 6790 testih PCR potrdili 2510 novih okužb. UKC Ljubljana in UKC Maribor opozarjata, da se število sprejemov v bolnišnice hitro povečuje, prostih postelj pa je vse manj. Ob bližajočih praznikih zdravstvena stroka zato poziva k doslednemu upoštevanju ukrepov.
Slovenija po indeksu enakosti spolov na 12. mestu med članicami EU
28. 10. 2021 20.15
Indeks enakosti spolov za letošnje leto, ki ga je objavil Evropski inštitut za enakost spolov, je pokazal, da Slovenija dosega 67,6 točke od 100 in se umešča na 12. mesto med 27 državami članicami EU. To je eno mesto nižje kot lani. Ker je bil letos poudarek na zdravju, je na virtualni konferenci ob predstavitvi indeksa nastopil tudi minister Poklukar.
Nov razpis za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu
25. 10. 2021 13.22
Ministrstvo za zdravje bo konec novembra objavilo nov razpis za skrajševanje čakalnih vrst, ki bo temeljil na prečiščenih čakalnih seznamih, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu Robert Cugelj. V okviru julijskega razpisa so klicali skoraj vse bolnike, ki na pregled čakajo nad dopustno čakalno dobo, a jih je skoraj polovica storitev že opravila. 36 odstotkov bolnikov si medtem novega termina ni želelo. Kot je dejal Cugelj, so ga ti rezultati neprijetno presenetili.
Nizki prihodki družini ne omogočajo plačila osnovnih življenjskih stroškov
17. 10. 2021 11.27
Položnice za ogrevanje, dodatno zavarovanje, najemnina, elektrika, komunalni stroški, stroški šolanja otrok, zagotavljanje prehrane, oblačil in obutve… vse to so stroški, ki se družinam v tej jeseni kopičijo. Mnogo družin teh izdatkov ne zmore več. Telefoni brnijo, pisnih vlog je vse več in potreb po terenskih obiskih družin prav tako. Pričakovali smo težko jesen, ampak šele začela se je, stiske pa so ogromne.
Vlada: pogoj PCT najmilejša oblika posega v ustavne pravice posameznikov
13. 10. 2021 19.27
Vlada je v odgovoru na pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja PCT zapisala, da menijo, da je pogoj PCT v skladu s testom sorazmernosti najmilejša oblika posega v ustavne pravice posameznikov za ohranjanje delovanja gospodarstva in družbenega življenja ob upoštevanju nevarnosti širjenja covida-19.
Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?
12. 10. 2021 06.00
Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.
Proti stigmatizaciji duševnega zdravja: Nisi okej? Povej naprej.
11. 10. 2021 18.16
Obstaja več razlogov, zakaj mnogi v Sloveniji, ki se znajdejo v duševni stiski, ne dobijo pravočasne ali ustrezne strokovne pomoči: od pomanjkanja specialistov, dolgih čakalnih vrst za obravnavo pri njih in pomanjkljive zakonske urejenosti področja do stigme, ki ljudi odvračajo od iskanja pomoči. Na NIJZ želijo narediti korak proti stigmatizaciji duševnega zdravja z nacionalno kampanjo Nisi okej? Povej naprej. Opažajo namreč, da so kljub večjemu ozaveščanju o duševnem zdravju stereotipi, predsodki in diskriminacija še vedno močno prisotni v slovenskem prostoru. Začeli so z uvodno okroglo mizo.
Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05
V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.
Vesel o težavah zdravstvenega sistema: 'Posledice so za bolnike izrazito negativne'
05. 10. 2021 06.00
Številne težave zdravstvenega sistema, ki jih je epidemija le še bolj razgalila: dolge čakalne dobe, do zdravnika je težko priti že na primarni ravni, kaj šele do specialistov. Zdaj pa še neverjetne ugotovitve računskega sodišča. V Sloveniji ni določene mreže javne zdravstvene službe, ni evidenc o efektivnem delu zdravnikov, ni pravih standardov in normativov zdravniškega dela in analize obremenjenosti zdravnikov. Ob tem ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica ne vesta, koliko zdravnikov specialistov je treba zagotoviti in kateri so tisti, ki jih najbolj potrebujemo.
Nevladni sektor, prostor mladih, v katerem lažje govorijo o duševnih težavah
02. 10. 2021 07.00
Obstaja več razlogov, zakaj mnogo mladih v Sloveniji, ki se znajdejo v duševni stiski, ne dobi pravočasne ali ustrezne strokovne pomoči: od pomanjkanja specialistov, dolgih čakalnih vrst za obravnavo pri njih in pomanjkljive zakonske urejenosti področja do stigme in predsodkov, ki mlade odvračajo od iskanja pomoči. Pri odpravljanju tabujev imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, katerih prednost je to, da so neformalno povezane z mladimi in lahko največ naredijo na področju preventive. A tudi one se spopadajo z različnimi ovirami.
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja
30. 09. 2021 06.00
Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.
Poslanci potrdili zakon, ki za investicije v zdravstvo namenja dve milijardi evrov
29. 09. 2021 08.39
Poslanci so z 68 glasovi za in dvema proti sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih od 2021 do 2031. Zakon, ki ga je vložila vlada, za investicije namenja okoli dve milijardi evrov, med drugim za naložbe v univerzitetnih kliničnih centrih in izobraževalne ustanove na področju zdravstva.
Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.