tedni
Album Beatlov potolkel vse rekorde
30. 12. 2000 00.00
Novi album ene najuspešnejših britanskih glasbenih skupin The Beatles z naslovom "1" je med božičnimi prazniki potolkel vse rekorde v prodaji v najmanj 35 državah, je sporočila založniška hiša EMI/Apple Records.
Nove pridobitve Goethejevega nacionalnega muzeja
20. 12. 2000 00.00
V Goethejevem nacionalnem muzeju v Weimarju so od tega tedna na ogled najlepše pridobitve muzeja zadnjih dveh let. V nekdanjem prostoru za služinčad v Goethejevi rojstni hiši je razstavljenih kakih 20 od 240 novih razstavnih eksponatov, ki so neposredno povezani z Goethejem. Na ogled je med drugim tudi pesnikova risba iz leta 1787 z italijansko pokrajino. Razstavljen je tudi Goethejev portret Carla Josepha Raabeja, ki je bil naslikan leta 1814 na pesnikovem domu in je še do pred nekaj tedni veljal za pogrešanega. Novopridobljeni eksponati izvirajo iz obdobja med koncem 18. in 20. stoletjem.
Spor glede NEK
19. 12. 2000 00.00
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) sta danes prejela sklep Okrožnega sodišča Krško, ki je odločilo, da ni pristojno za obravnavo tožbe NEK zoper HEP. Že ob zaključku prvega naroka pred petimi tedni je bilo pričakovati podobno odločitev krškega sodišča. Krška nuklearka je vložila tožbo zoper HEP, ker ji Hrvati dolgujejo 9,9 milijarde tolarjev za dobavljeno električno energijo v letih 1996, 1997 in delno še v letu 1998. NEK se namerava zoper sklep pritožiti, če pa pritožba ne bo uspela, bodo morali glede spora arbitrirati v Beogradu.
Gradec v objektivu mariborskih fotografov
13. 12. 2000 00.00
V graški mestni hiši so danes odprli fotografsko razstavo z naslovom Gradec v objektivu mariborskih fotografov. Razstavo so organizirali ob jubilejni trideseti obletnici sodelovanja med pobratenima mestoma Gradec in Maribor, ki največkrat sodelujeta ravno na skupnih umetniških ali kulturnih prireditvah. Najnovejši skupni fotografski projekt naj bi osvetlil medsebojne poglede na sosednji mesti - graški fotografi so fotografirali Maribor, mariborski pa Gradec. "Mariborski del" projekta so odprli že pred nekaj tedni v galeriji Stolp v Mariboru. V "Graškem delu" razstave s svojimi deli sodelujejo Branimir Ritonja, Branko Zorovič, Bogo Čerin, Branko Koniček, Anka Perušek in Slavko Topolovec. Razstava bo v Gradcu za javnost odprta do srede januarja prihodnjega leta.
Konferenca ZN o organiziranem kriminalu
12. 12. 2000 00.00
Na štiridnevni konferenci v organizaciji Združenih narodov, ki se je danes začela v Palermu, je v prvem delu konference, ki se je začela z minuto tišine v spomin na žrtve mafije, spregovoril tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, ki je opozoril, da novi dosežki tehnologije ne bi smeli služiti kriminalnim namenom, zato je treba sprejeti ustrezne zakone in varnostne ukrepe. Italijanski pravosodni minister Piero Fassino je poudaril, da je Palermo simbol boja državnih organov proti mafiji in napovedal, da bodo 25 odstotkov sredstev, ki bodo na podlagi nove konvencije zaplenjena podjetjem in združbam, ki se ukvarjajo z mednarodnim kriminalom, namenili ZN.
Moratinos na srečanju z Arafatom
07. 12. 2000 00.00
Evropska unija si po besedah njenega odposlanca za Bližnji vzhod Miguela Moratinosa intenzivno prizadeva, da bi Izraelci in Palestinci znova sedli za pogajalsko mizo. Moratinos je po srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Gazi dejal, da skuša EU odpraviti ovire, da bi med stranema lahko znova vzpostavili zaupanje in obnovili mirovna pogajanja.
Pepsi si spet obeta Gatorade
02. 12. 2000 00.00
Ameriški proizvajalec brezalkoholnih pijač Pepsi bo še enkrat poskusil prevzeti ameriškega proizvajalca koruznih kosmičev in osvežilnih pijač Quaker Oats. Pepsi je po poročanju medijev znova ponudil 2,3 lastne delnice za eno delnico Quaker Oatsa, kar pomeni, da za prevzem podjetja ponuja približno 14,3 milijarde ameriških dolarjev. Podjetji naj bi bili tik pred sklenitvijo dogovora, je poročal ameriški časnik Wall Street Journal. Še ta konec tedna sta predvideni seji uprav obeh podjetij, s sporazumom pa naj bi javnost seznanili v ponedeljek.
Playstationov primanjkuje
01. 12. 2000 00.00
Težave z dobavo Sonyeve igralne konzole Playstation 2 se nadaljujejo. Po časovnem zamiku pri začetku prodaje tako na ameriškem kot evropskem tržišču in prepolovitvi prvotno najavljenih kvot z milijona na petsto tisoč za vsako tržišče so pri Sonyju obljubili dodatnih 100.000 konzol na teden za vsako od obeh tržišč. Toda tudi teh obljub podjetje (vsaj do sedaj) ni moglo izpolniti, saj je bilo od začetka prodaje na ameriškem tržišču pred več kot štirimi tedni dodatno dobavljenih le 200.000 novih konzol, kar je dvakrat manj od obljubljene količine.
Nov primer bolezni norih krav
23. 11. 2000 00.00
Na območju Voitsberga na avstrijskem Štajerskem so odkrili nov primer Creutzfeldt-Jakobove bolezni. Za človeško obliko bolezni norih krav je umrla 72-letna ženska, ki je preminula že pred mesecem dni, izsledki obdukcije pa so znani šele zdaj. Zdravniki iz univerzitetne klinike v Gradcu so poudarili, da je ženska bolehala za prvotno obliko bolezni, ki ni povezana z BSE. Bolezen ženske iz oklice Voitsberga naj bi bila podobna bolezni 71-letne ženske iz Beljaka, ki je umrla pred nekaj tedni.
Bolezen norih krav na Koroškem
18. 11. 2000 00.00
Avstrijski strokovnjaki so danes potrdili, da so na avstrijskem Koroškem zasledili primer Creutzfeld-Jakobove bolezni. Kot so pokazale raziskave na patološkem oddelku univerzitetne klinike v Gradcu, je 71-letna ženska, ki je pred nekaj tedni umrla v bolnišnici v Beljaku, imela Creutzfeld-Jakobovo bolezen. Da bi se o tem dokončno prepričali, bodo raziskave ponovili še na Dunaju.
Razpad srbske prehodne vlade
03. 11. 2000 00.00
Srbska prehodna vlada, ki so jo sestavili pred nekaj tedni, je sinoči najverjetneje razpadla, je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug. Socialisti nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića namreč niso hoteli podpreti odstavitve direktorja srbske tajne policije Rada Markovića.
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
GZS za pomoč Gorenju
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko pomoči vlade velenjskemu Gorenju po katastrofalnem požaru pred štirimi tedni še vedno ni, je velenjskemu podjetju na pomoč že priskočila Gospodarska zbornica Slovenije. Na poseben račun, ki ga je zbornica odprla, so podjetja in ustanove doslej nakazale že več kot 45 milijonov tolarjev pomoči, skupna številka pa naj bi presegla 70 milijonov tolarjev.
Otroci se učijo že v materinem trebuhu
03. 10. 2000 00.00
Otroci se lahko učijo in si zapomnijo že v materinem trebuhu, so ugotovili nizozemski zdravniki. Zdravniki so ugotavljali, ali se lahko še nerojeni otroci odzovejo na določen hrup in ga pozneje prepoznajo. Pri tem so ugotovili, da se zarodek prvič odzove na določen zvok, pozneje pa se na ta zvok ne odziva več. Po navedbah zdravnikov to dokazuje, da si še nerojeni otrok lahko zapomni določen zvok in se "nauči", da zanj ni nevaren. Nizozemski strokovnjaki so preizkus izvedli pri 25 nerojenih otrocih, starih med 37 in 40 tedni. Zvok so usmerili nad nogo zarodka. Vsi zarodki so se odzvali. Večina zarodkov pa se je ob ponavljanju zvoka privadila na zvok in se pozneje ni več odzivala.
Olimpijsko odličje za Martineza
24. 09. 2000 00.00
Francoski reprezentant v gorskem kolesarstvu Miguel Martinez je naslovu svetovnega prvaka v krosu dodal še naslov olimpijskega zmagovalca.
''Blair me je obravnaval kot čistilko''
14. 09. 2000 00.00
Nekdanjo britansko ministrico za Severno Irsko Mo Mowlam, ki je nedavno napovedala svoj umik iz politike, je britanski premier Tony Blair obravnaval kot "čistilko", če je moč verjeti biografiji o 50-letni Mowlamovi. Izvlečke iz knjige, ki naj bi se kmalu znašla na knjižnih policah, in je izšla brez dovoljenja Mo Mowlam, je v nedeljo objavil britanski časnik Mail on Sunday. "Ali ne veste, jaz skrbim le za serviranje čaja," naj bi dejala Mowlamova ob nekem obisku ameriškega predsednika Billa Clintona na Severnem Irskem.
Protesti avtoprevoznikov v ospredju evropskega tiska
12. 09. 2000 00.00
Britanska vlada je predolgo ignorirala proteste proti visokim cenam bencina, piše v torkovi izdaji britanski The Times. Evropa je pred valom socialnih nemirov, poudarja španski El Mundo.
Žiro računi že odprti
01. 09. 2000 00.00
Včeraj se je iztekel rok, do katerega so politične stranke morale odpreti posebne žiro račune. Nanje se bo stekal denar, ki ga bodo politiki v predvolilni kampanji porabili za navduševanje volivcev.
Nizozemska pritiska na Beograd
20. 08. 2000 00.00
Nizozemska utegne prekiniti diplomatske odnose z ZRJ, če štirim njenim državljanom, ki so bili pred nekaj tedni aretirani zaradi suma, da so v ZR Jugoslaviji pripravljali teroristične akcije, ne bodo zagotovili poštenega sojenja, piše nedeljska Pobjeda, ki se sklicuje na zasebno agencijo Beta. Agencija Beta je poročala, da so to vest objavile nizozemske radijske postaje, ki so se sklicevale na tajno poročilo ministrstva za zunanje zadeve Nizozemske, v katerem naj bi bilo zapisano, da je prekinitev diplomatskih odnosov z ZRJ eden izmed načinov pritiska na oblasti v Beogradu.
Izraelci in Palestinci sedli za pogajalsko mizo
16. 08. 2000 00.00
V Jeruzalemu se danes nadaljujejo izraelsko-palestinska mirovna pogajanja, ki so bila prekinjena po neuspehu v ameriškem Camp Davidu pred tremi tedni. Na izraelski strani sodelujeta izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami in pogajalec Gilead Šer, Palestince pa zastopata član palestinske vlade Saeb Erekat in vodja varnostnih sil v Gazi Mohamed Dahlan. Jutri na Bližnjem vzhodu pričakujejo tudi posebnega ameriškega odposlanca Dennisa Rossa, ki naj bi ugotovil, ali je po neuspelem palestinsko-izraelskem vrhu v Camp Davidu prišlo do napredka, in ocenil možnosti za sklic drugega vrhunskega zasedanja.
Avstralcem vnovič očitan doping
14. 08. 2000 00.00
Mesec dni pred začetkom olimpijskih iger v Sydneyju so se pojavili novi očitki o dopingu v avstralskem športu. Nekdanji športni zdravnik je za nedeljsko izdajo časnika The Sunday Telegraph zatrdil, da kar okrog 30 odstotkov avstralskih športnikov posega po prepovedanih poživilih. Brian Corrigan, ki je od konca 60-ih let, pa vse do leta 1988 pripadal medicinski ekipi olimpijskega moštva, svojih izjav ni mogel podkrepiti z dokazi.
Hillary Clinton prešla v vodstvo v New Yorku
10. 08. 2000 00.00
Prva dama ZDA Hillary Rodham Clinton je po zadnji raziskavi javnega mnenja Univerze Quinnipiac prešla v rahlo vodstvo v predvolilni tekmi za osvojitev sedeža države New York v zveznem senatu proti republikancu Ricku Laziu. Za Clintonovo bi v tem trenutku glasovalo 46 odstotkov vprašanih, medtem ko bi Laziu svoj glas oddalo 43 odstotkov vprašanih. Poznavalci pričakujejo, da bo Clintonova v prihodnje najverjetneje še povečala prednost, potem ko je Al Gore za svojega podpredsedniškega kandidata izbral Juda Josepha Liebermana iz Connecticuta.
Tysonovo zaslišanje preloženo
08. 08. 2000 00.00
Ameriškemu boksarju Mikeu Tysonu so preložili zaslišanje pred predstavniki britanske boksarske zveze, potem ko naj bi Tyson v dvoboju z Loujem Savaresejem pred sedmimi tedni večkrat udaril sodnika Johna Coylea. Predstavniki zveze so sporočili, da so odvetniki kontraverznega boksarja zaprosili za preložitev, vendar niso navedli razlogov, zakaj. Novega datuma zaslišanja še niso določili.
Richard Gere širi budizem
06. 08. 2000 10.25
Hollywoodski zvezdnik, 50-letni Richard Gere, želi na Poljskem, najbolj katoliški državi Evrope, promovirati budizem.
Richard Gere širi budizem
06. 08. 2000 00.00
Hollywoodski zvezdnik, 50-letni Richard Gere, želi na Poljskem, najbolj katoliški državi Evrope, promovirati budizem.
Nedelja na MPF
31. 07. 2000 16.31
Na sinočnjem koncertu na Ljubljanskem gradu v okviru <A HREF=http://www.festival-lj.si/ target=_blank> mednarodnega poletnega festivala </A>so nastopili flavtistka Irena Grafenauer, violinist Rainer Kussmaul in violist Wolfram Christ. V prvem delu koncerta so izvedli dela Regerja in Mozarta, po odmoru pa še Hoffmeistra in Beethovna.
Začetek iskanja čečenskih upornikov
18. 07. 2000 14.19
V drugem največjem čečenskem mestu Gudermesu je danes okoli 2000 proruskih čečenskih policistov začelo obsežno akcijo iskanja čečenskih upornikov, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. V Gudermesu, 30 kilometrov vzhodno od prestolnice Grozni, je sedež promoskovske čečenske uprave.
Letalska nesreča v Indiji
18. 07. 2000 09.00
V včerajšnji hudi letalski nesreči blizu mesta Patna v Indiji je umrlo 56 ljudi, šest pa jih je preživelo. Letalo indijske državne letalske družbe je zaradi napake na enem od motorjev padlo na stanovanjsko hišo, pri tem pa je umrlo še šest stanovalcev.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
Odslej neomejeno število izstrelitev
17. 07. 2000 08.43
Rusija in ZDA so se dogovorile o ukinitvi kvot, s katerimi so nadzirali število ameriških poslovnih satelitov, izstreljenih z uporabo ruskih nosilnih raket, je sporočila Ruska vesoljska agencija. Po dosedanjem dogovoru, ki bo potekel 31. decembra, ameriške družbe z ruskimi raketami ne smejo utiriti več kot 20 satelitov letno. Obe strani sta se med posvetovanji pred več tedni dogovorili, da sporazuma ne bosta obnovili in da bosta s sporočilom o spremembi počakali do izstrelitve ruskega modula Zvezda, ki so ga uspešno utirili v sredo. Kvote so vpeljali leta 1993 zaradi ameriške zaskrbljenosti, da bo Rusija ponudila utirjanje satelitov v orbito po cenah nižjih od tržnih, toda povpraševanje po poslovnih izstrelitvah je raslo in ruska nosilna raketa proton-K se je izkazala za eno najzanesljivejših na svetu. Rusija prejme za vsako izstrelitev s protonom-K približno 70 milijonov dolarjev, kar je v mejah tržnih cen.