teleskop
Odštevanje za Columbio
25. 02. 2002 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida se je ob 16.00 po srednjeevropskem času začelo odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo 21 let starega prenovljenega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia.
Odkrili atmosfero planeta izven Osončja
28. 11. 2001 00.00
Vesoljski teleskop Hubble je na planetu, ki kroži okoli Soncu podobne zvezde HD 209458 v ozvezdju Pegaza, odkril atmosfero in ugotovil, da je v njej natrij.
NASA objavila fotografije kometa Borrelly
26. 09. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je (sinoči) objavila fotografije kometa Borrelly, ki jih je posnela ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 (Globoko vesolje 1).
Sateliti iščejo bin Ladna
21. 09. 2001 00.00
ZDA uporablja vsa sredstva, tudi umetne satelite, da bi ujeli Osamo bin Ladna. Ameriška obveščevalna služba ima satelite s pomočjo katerih lahko na površju Zemlje vidi predmete velikosti teniške žogice.
Hubble posnel sosednjo galaksijo
03. 03. 2001 00.00
Najnovejši posnetki Nasinega vrhunskega orbitalnega teleskopa Hubble prikazujejo veličastno podobo naše najbližje galaksije. Hubbleov vesoljski teleskop zelo natančno prikazuje velikanske oblake prahu in plinov, ki se raztezajo vzdolž glavne ploskve galaksije. Galaksija je od naše Mlečne ceste je oddaljena kar 55 milijonov svetlobnih let. Z raziskavo barvnega spektra in količine svetlobe lahko znanstveniki izračunajo, koliko snovi oblaki vsebujejo. Nekateri imajo kar več kot milijonkrat večjo maso od našega sonca. Znotraj takih oblakov naj bi nastajale nove zvezde. Kasneje, ko se temni prah posede, se pokaže mlada modra zvezda. Galaksija, ki ima oznako NGC 4013 in se na nebu nahaja v bližini ozvezdja Velikega medveda, kaže prav takšne zvezdne valilnice –
Novi teleskop v južni Afriki
07. 08. 2000 07.55
Astronomi iz ameriške univerze Wisconsin-Madison bodo v južni Afriki pomagali postaviti teleskop za opazovanje oddaljenih galaksij. Teleskop, ki bo vreden 35 milijonov dolarjev in bo eden največjih teleskopov na svetu, bodo postavili na vrhu gore na robu puščave Kalahari. Lokacija teleskopa na južni polobli bo astronomom omogočala, da opazujejo določene dele galaksije, ki jih s severne poloble ni mogoče videti. ''Gradnja'' teleskopa naj bi se začela prvega septembra in končala leta 2005. Ameriška univerza Wisconsin-Madison bo za omenjeni projekt namenila 4,8 milijona dolarjev. V obsežnem projektu bodo sodelovale tudi Nemčija, Poljska in Nova Zelandija.
Planetoid Kleopatra ima obliko pasje kosti
08. 05. 2000 08.06
Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila radarsko podobo planetoida (asteroida) 216 Kleopatra, ki je zelo podoben kosti za psa. Gre za podolgovato telo, dolgo 217 in široko 94 kilometrov, ki je na obeh koncih širše kot v sredini. Po NASA gre za prvo radarsko podobo kakega asteroida iz pasu med Marsom in Jupitrom, ki so jo dobili v laboratoriju Arecibo v Portoriku, kjer imajo največji radijski teleskop na svetu. Teleskop ima premer 305 metrov. Astronomi poznajo Kleopatro že od leta 1880, toda o njeni obliki niso vedeli ničesar. V času radarskega ''snemanja'' je bil planetoid oddaljen od Zemlje 171 kilometrov. Po mnenju strokovnjakov NASA ni možnosti, da bi Kleopatra kdaj trčila z Zemljo. Znanstveniki menijo, da ima asteorid nenavadno obliko zato, ker je nastal ob trčenju dveh večjih teles, njegovo barvo pa naj bi pojasnjevala velika vsebnost kovine, niklja in železa.
Planetoid Kleopatra ima obliko pasje kosti
07. 05. 2000 09.27
Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila radarsko podobo planetoida (asteroida) 216 Kleopatra, ki je zelo podoben kosti za psa.
Taurus utiril satelit MTI
12. 03. 2000 17.37
V ameriškem vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so ob 10.29 po srednjeevropskem času, to je s približno šestminutno zamudo, z izstrelitvenega področja 576-East uspešno izstrelili nosilno raketo taurus: prenarejen medkontinentalni balistični izstrelek MX Peacekeeper na trdno gorivo, ki je slabih 12 minut kasneje za ameriško ministrstvo za energijo v predvidoma 575 kilometrov visoko s soncem sočasno orbito okoli Zemlje utirila ameriški satelit MTI (Multi-Spectral Thermal Imager) za vojaške in civilne namene.
Najpodrobnejše fotografije Neptuna in Titana
25. 01. 2000 08.16
S pomočjo enega od 10-metrskih teleskopov observatorija Keck na Havajskih otokih so dobili doslej najbolj podrobne slike Neptuna in Titana, največjega satelita Saturna.
Hubble fotografiral površje Betelgeze
24. 01. 2000 20.38
Na nedavni 195. konferenci <a href=http://www.aas.org/ target=_new>Ameriškega astronomskega društva</a> (AAS) v Atlanti (ameriška zvezna država Georgia) so pokazali tudi fotografije velikanske zvezde Betelgeza, ki jih je v času od začetka predlanskega leta do pomladi lani posnel vesoljski teleskop Hubble.
Nedaleč od Zemlje odkrili črno luknjo
24. 01. 2000 07.56
Na podlagi podatkov o štirih izbruhih rentgenskega sevanja v vesolju so astronomi z Massachusetskega tehnološkega inštituta prišli do spoznanja, da se na razdalji 1600 svetlobnih let od Zemlje nahaja črna luknja. Po vesoljskih merilih je to - povsem blizu.
Našli vzrok za svetlikanje Rimske ceste
17. 01. 2000 09.27
Po podatkih zadnjih opazovanj satelita FUSE (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer), ki raziskuje nebo v oddaljenem ultravijoličnem obsegu valovnih dolžin, povzroča svetljenje Rimske ceste na tisoče eksplozij supernov.
Discovery uspešno pristal
28. 12. 1999 18.38
Na 33. letališki stezi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi je davi ob 1:00,47 po srednjeevropskem času po skoraj natanko osmih dneh poleta in 119 obkrožitvah Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko vesoljcev.
Izstrelili raketoplan Discovery
20. 12. 1999 16.34
Po devetih preložitvah v zadnjih dveh mesecih zaradi tehničnih in vremenskih razlogov je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi davi ob 1.50 in 0,069 sekunde po srednjevropskem času ob zadnji letošnji možnosti za izstrelitev le vzletel ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki bo med sedemdnevnim poletom v orbiti okoli Zemlje popravila vesoljski teleskop Hubble.
V desetem poskusu Discovery le poletel proti Hubblu
20. 12. 1999 11.44
Po devetih preložitvah v zadnjih dveh mesecih zaradi tehničnih in vremenskih razlogov je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi davi ob 1.50 in 0,069 sekunde po srednjevropskem času ob zadnji letošnji možnosti za izstrelitev le vzletel ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki bo med osedemdnevnim poletom v orbiti okoli Zemlje popravila vesoljski teleskop Hubble.
Discovery lahko izstrelijo le še v nedeljo
18. 12. 1999 11.15
Za zgodaj davi načrtovano izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki namerava popraviti vesoljski teleskop Hubble, so preložili še za en dan.
Prva poslovna izstrelitev ariane 5
10. 12. 1999 20.04
Na evropskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so ob 15.32 in deset sekund po srednjeevropskem času na izstrelitveni ploščadi ELA-3 izvedli prvo poslovno izstrelitev močne nosilne rakete ariane 5.
Okvara vesoljskega teleskopa Hubble
17. 11. 1999 18.33
Ameriški vesoljski teleskop Hubble, ki kot satelit kroži okoli Zemlje in ga zato pri astronomskih opazovanjih ne moti ozračje, je v zadnjih letih prispeval veliko novih spoznanj o zgradnji vesolja, toda trenutno je zaradi okvare povsem neuporaben.
Na dnu morja začeli graditi teleskop
25. 10. 1999 10.44
Na dnu sredozemskega morja blizu Toulousea so začeli graditi nevtrinski teleskop Antares.
Teleskop Hubble fotografiral umirajočo zvezdo
22. 10. 1999 08.11
Vesoljski teleskop Hubble, ki kroži okoli Zemlje, je posnel fotografijo umirajoče zvezde v obdobju, ko se iz navadne rdeče orjakinje spreminja v meglico. Spreminjanje poteka tako hitro, da ga je ne glede na to, da večino zvezd podobnih našemu Soncu prej ali slej čaka tudi ta stopnja razvoja, zelo težko opaziti. Opazovana zvezda se imenuje OH231.8+4.2.
NASA zmanjšuje program znanstvenih raziskav
01. 10. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija <a href= http://www.nasa.gov/ target=_new>NASA</a> bo zaradi manjšega proračuna, ki ga je nedavno odobril ameriški kongres, primorana zmanjšati obseg znanstvenih raziskav vesolja.
Vsi raketoplani priklenjeni na Zemljo
05. 09. 1999 20.29
Celotna flota ameriških vesoljskih raketoplanov Columbia, Discovery, Atlantis in Endeavour bo zaradi presenetljivega števila poškodb, ki so jih našli na kablih v njihovih električnih sistemih in bi lahko ogrozile varnost poletov, najkasneje do srede oktobra priklenjena na Zemljo.
''Slobo bo padel kot zvezda repatica''
11. 08. 1999 16.42
Srbska prestolnica je tretjo uro po delnem sončevem mrku še vedno dokaj pusta, zaslugo za to pa gre pripisati predvsem medijem. Popolni Sončev mrk je bil samo na skrajnem severu Vojvodine.
Chandra 900 kilometrov prenizko
04. 08. 1999 10.00
Rentgenski teleskop Chandra, ki so ga nedavno utirili z ameriškega vesoljskega raketoplana Columbija, je dosegel orbito, ki je od načrtovane nižja za 900 kilometrov.
Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra
23. 07. 1999 21.37
Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.
Opazovanje sončnega mrka je lahko nevarno
22. 07. 1999 14.14
Ministrstvo za zdravstvo in očesna klinika Kliničnega centra v Ljubljani opozarjata javnost na nevarnosti, ki pretijo ob nestrokovnem opazovanju popolnega sončnega mrka, ki se bo zgodil 11. avgusta letos. Za opazovanje napovedanega nebesnega pojava priporočata posebna zaščitna očala, ki so atestirana in morajo obvezno imeti CE garancijo za kvalitetno filtrsko folijo.
Izstrelitev Columbie ponovno preložili
22. 07. 1999 09.23
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so nameravali davi ob 6.28 po srednjeevropskem času drugič v zadnjih dveh dneh izstreliti ameriški vesoljski raketoplan Columbia, ki mu prvič poveljuje astronavtka in ki naj bi utiril rentgenski teleskop Chandra.
Astronomski satelit FUSE uspešno utirjen
25. 06. 1999 07.16
Šest minut in pol po zaključku drugega vžiga druge stopnje ameriške nosilne rakete delta 2 se je približno ob 19. uri po srednjeevropskem času od nje s pomočjo pirotehničnih nabojev ločil satelit za raziskovanje nastanka vesolja FUSE (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer).
Hubble odkril velikanski vihar na Marsu
21. 05. 1999 07.10
Ameriško-evropski vesoljski teleskop Hubble, ki kroži kot umetni satelit okoli Zemlje, je blizu severnega tečaja na Marsu opazil vihar pošastnih razsežnosti. Vihar je skoraj štirikrat večji kot ameriška zvezna država Teksas. Na Marsu so pogosti peščeni viharji tokratnega pa so sestavljali ledeni oblaki. Podoben je bil vrtinčastim viharjem, kakršne je nazadnje pred več kot dvema desetletjema opazovala ameriška vesoljska sonda Viking Orbiter, a je skoraj trikrat večji. Vihar je imel najmanj tri trakove oblakov vrtinčaste oblike zavite v smer, nasprotno smeri gibanja urinih kazalcev okoli luknje ali očesa v sredini. Oko je imelo premer približno 300 kilometrov. Vihar se je pojavil sredi severne poloble Marsa potem, ko je sezonska kapa iz zmrznjenega ogljikovega dioksida povsem izhlapela in tako odkrila spodaj ležeči preostanek kape vodnega ledu. Vihar je odkrila skupina šestih ameriških astronomov z uporabo Hubblove širokokotne kamere 2. Teleskop so usmerili proti rdečemu planetu 27. aprila letos, ko se je Mars približal Zemlji na najmanjšo razdaljo v zadnjih osmih letih.