terjatev
Na skupščini Cimos International o poteku prisilne poravnave
20. 03. 1999 18.10
Delničarji družbe Cimos International so na dopoldanski skupščini govorili o postopku prisilne poravnave, je poročal Radio Slovenija.
Nadzorni svet Banke Koper o lanskem poslovanju in načrtih
09. 03. 1999 16.58
Nadzorni svet Banke Koper je na današnji seji obravnaval nerevidirane podatke o poslovanju banke v lanskem letu ter letošnji načrt poslovne politike.
Litostrojevo Tovarno ulitkov je dokapitaliziral tuj partner
17. 02. 1999 14.49
Skupščina družbe Litostroj Tovarna ulitkov je včeraj soglasno potrdila predlog dokapitalizacije s strani dolgoletnega poslovnega partnerja IHC Holland N.V.
Ljubljanski sejem podal kazensko ovadbo zoper vodstvo GR in SRD
04. 02. 1999 13.50
Ljubljanski sejem (LS) je 27. januarja na okrožnem državnem tožilstvu vložil kazensko ovadbo zoper direktorja Gospodarskega razstavišča Igorja Bončine in njegovega predhodnika Martina Bizjaka zaradi dejanj, ki so povzročila oškodovanje družbenega kapitala družbe Gospodarsko razstavišče v obdobju od leta 1993 do vključno leta 1997 za najmanj 514 milijonov tolarjev. Zaradi neukrepanja v zvezi z dejanji vodstva GR pa je LS ovadil tudi predsednika uprave Slovenske razvojne družbe Bogdana Topiča.
Hoteli Bernardin izdali obveznice
27. 01. 1999 17.22
Generalni direktor hotelske družbe Hoteli Bernardin Čedomir Vojnič in predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Marko Voljč sta na slovesnosti v portoroškem Grand Hotel Emona podpisala pogodbo o odkupu obveznic Hotelov Bernardin za nadaljnjo javno prodajo. Gre za obveznice v vrednosti 12,5 milijona nemških mark, pri čemer celotna izdaja znaša 20 milijonov nemških mark. Kot je poudaril Voljč, pomeni odkup obveznic z namenom njihove nadaljnje javne prodaje novost na slovenskem finančnem trgu, v tujini pa povsem uveljavljen finančni instrument.
Philips bo vložil dve milijardi guldnov v prestrukturiranje podjetja
27. 01. 1999 08.34
Iz podjetja Royal Philips Electornics so sporočili, da bodo prestrukturiranje podjetja in odpisi neizterljivih terjatev podjetje ''olajšali'' za dve milijardi guldnov, od tega jih je 1,5 milijarde namenjenih za prestrukturiranje Lucent Technologies, podjetja iz ZDA, v katerem ima Philips delež ter podjetja Philips Display Corp. Preostali stroški bodo šli na račun prestrukturiranja Philipsovih proizvodnih programov ter odpisov terjatev, predvsem dolžnikov iz Brazilije. Podjetje Philips pričakuje od prodaje 75-odstotnega deleža založniškega podjetja PolyGram kanadskemu Seagramu izredni prihodek v višini 10,7 milijarde guldnov. Kljub temu pa naj bi bil lanski prihodek od poslovanja nižji kot v letu 1997, ko je znašal 3,29 milijarde guldnov.
Upniki Planike bodo terjatve spremenili v delnice
15. 01. 1999 15.38
Na današnji skupščini delniške družbe Planika so delničarji med drugim sprejeli predlog sklepa o začasnem prenosu upravljalskih upravičenj na Slovensko razvojno družbo ter predloge sklepov o spremembah višine osnovnega kapitala, pri čemer so se delničarji odločili za preoblikovanje upniških terjatev v lastniške deleže.
Vlada sprejela poročilo o sanaciji družbe TDR Metalurgija
17. 12. 1998 16.46
Vlada je na današnji seji sprejela poročilo o sanaciji družbe TDR Metalurgija in ureditvi določenih odprtih vprašanj med TDR Metalurgija d.d. in TDR d.o.o., je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Boris Šuštar, državni sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Dodal je, da je vlada soglašala z memorandumom o ureditvi odprtih vprašanj med družbama in kot sklep sprejela izvršbo obveznosti Tovarne dušika Ruše, metalurško-kemične industrije, v višini 1,7 milijarde tolarjev.
PS Dadas grozi stečaj
16. 12. 1998 15.22
S priporom direktorja poslovnega sistema Dadas in zapečatenjem poslovnih prostorov te družbe je bilo poslovanje ustavljeno v trenutku, ko so bile pred podpisom in v pripravi pogodbe, ki so nujne za uspešno poslovanje. Kot so sporočili iz omenjene družbe, bo s tem podaljševanje pripora direktorju nedvomno pripeljalo do stečaja PS Dadas.
Delno poplačilo terjatev za nekdanje delavce TAM
11. 12. 1998 15.52
Delavci treh družb nekdanjega podjetja TAM - gre za družbe TAM-Gospodarska vozila, TAM-Tehnološka oprema in TAM-Avto - bodo 15. decembra dobili poplačanih del terjatev iz naslova premalo izplačanih plač in drugih prejemkov, ki jim pripadajo po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
Opozorilna stavka avtoprevoznikov z Obale
26. 10. 1998 11.14
Približno 30 južnoprimorskih avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije je v sodelovanju s Sindikatom avtoprevoznikov Slovenije davi v Serminu pri Kopru izvedlo v petek napovedano dveurno opozorilno stavko, s katero opozarjajo na nerešeno vprašanje terjatev do podjetja Hidro Koper oz. posredniškega podjetja Poti d.o.o. Koper, ki se jih je od leta 1996 nabralo za 76 milijonov tolarjev, s pripadajočimi obrestmi vred pa prek 80 milijonov tolarjev.
Kovinotehna v prvi polovici leta poslovala z izgubo
25. 09. 1998 14.07
Mednarodno trgovsko podjetje Kovinotehna iz Celja je v prvi polovici leta ustvarila izgubo v višini dobrih 358 milijonov tolarjev, medtem ko so v enakem obdobju lani ustvarili 11,2 milijona tolarjev dobička. Glavni razlogi slabšega poslovanja so po besedah direktorja družbe Saše Geržina visoki izredni odhodki, ki so posledica velikih odpisov terjatev in prevelikega obsega vezanih obratnih sredstev, predvsem zalog.
V Kovinotehni julija občutno povečali realizacijo
21. 08. 1998 12.27
V celjski Kovinotehni so julija v primerjavi z junijem zabeležili 15-odstotno rast realizacije. Kot kažejo analize, je prišlo tudi do prvih premikov v uspešnosti poslovanja, s pospešeno izterjavo odpisanih terjatev v podjetju pa so tudi izboljšali izredni izid poslovanja. Kot v sporočilu za javnost med drugim ugotavljajo v Kovinotehni, razmere na ruskem trgu ne bodo bistveno vplivale na poslovanje podjetja, saj so se pri poslovanju z ruskimi podjetji omejili le na posle z zagotovljenimi plačili.
Novi japonski premier za boljše odnose z Rusijo
07. 08. 1998 10.22
Novi japonski ministrski predsednik Keizo Obuči je v svojem prvem govoru pred parlamentom po nastopu položaja napovedal, da želi do leta 2000 z Rusijo podpisati mirovni sporazum in normalizirati odnose ter jeseni letos obiskati Moskvo. Njegov govor, ki so ga poslanci večkrat prekinili z ovacijami, sicer ni v celoti uspel razpršiti dvomov o ponovnem vzponu oslabljenega japonskega gospodarstva, saj je borzni indeks sprva rahlo narastel, kasneje pa padel, nekoliko pa je v primerjavi z dolarjem padel tudi jen. Po ocenah borznih posrednikov Obuči v govoru namreč ni ponudil svežih gospodarskih predlogov.
Romunija prodaja dolgove držav v razvoju
30. 06. 1998 08.56
Romunska vlada je nedavno odobrila uredbo o prodaji dolgov drugih držav v višini 48 milijonov dolarjev. Romunija namerava po veljavni ceni za dolžniške papirje na sekundarnem trgu za dolgove prodati neporavnane dolgove Angole, Peruja in Zambije. Zainteresiranim tujim družbam želi prodati 18,66 milijona angolskega dolga, 13,75 milijona dolarjev perujskega in 15,4 milijona dolarjev zambijskega dolga. Plačilo se bo izvedlo v trdni valuti, 35 dni od izstavitve odgovarjajoče bančne dokumentacije. Za obračun in plačilo dolga se bo uporabil koeficient, ki odgovarja ceni suverenega dolga teh držav na mednarodnem tržišču dolga. Romunija je po podatkih vlade konec lanskega leta imela za skupno 2,2 milijarde dolarjev terjatev, pri čemer je z 1,73 milijarde dolarjev neporavnanih dolgov njen največji dolžnik Irak. Neporavnani dolgovi nerazvitih držav do Romunije izvirajo iz izvoznih poslov iz obdobja pred padcem komunizma v tej državi leta 1989.
V perutninarskem podjetju Pivka letos brez izgube
03. 06. 1998 13.59
V Pivki d.d., ki se ukvarja s proizvodnjo in predelavo piščančjega mesa, se je v zadnjem letu povečal fizični obseg prodaje piščančjega mesa na domačem trgu za 23 odstotkov, na tujih pa za 99 odstotkov. Izguba iz poslovanja je v prvih štirih mesecih letos znašala samo 14 milijonov tolarjev, vendar v družbi na osnovi prodajnih rezultatov in finančne sanacije pričakujejo, da bodo letošnje leto končali brez celotne izgube.
Češka vlada se bo morala zadolžiti
30. 03. 1998 12.32
Češka vlada se bo morala v prihodnjih nekaj letih v državi in tujini najverjetneje zadolžiti za približno 110 milijard kron, da bi pokrila izgube v državnih družbah in institucijah za sanacijo bank, je napovedal češki finančni minister Ivan Filip. Minister bo ta teden vladi predstavil analizo, po podatkih katere so pokrite in nepokrite izgube, ki izvirajo iz neizplačanih terjatev v procesu transformacije, ob koncu minulega leta dosegle 170 milijard kron. Ker je pričakovati, da bo del teh terjatev kljub temu ostal neporavnan, bo vladi ostalo 107,6 milijarde kron primanjkljaja, zatrjuje minister Filip, ki priporoča, da bi ta primanjkljaj preoblikovali v standardni državni dolg v obliki obveznic in posojil. Glavnina omenjenih izgub je bila ustvarjena v dveh institucijah za sanacijo domačih bank ter državni banki. Izdajanje državnih obveznic in tuja posojila pa bi znatno povečala skupno zadolženost države. Vendar pa minister Filip meni, da večja stopnja zadolženosti ne bo ogrozila finančnega položaja ali kreditnega ratinga države, saj ne gre za problem, ki bi bil češki vladi neznan.
Peko pred izvedbo prestrukturiranja obveznosti
25. 03. 1998 08.37
Lanska izguba v družbi Peko je znašala pol milijarde tolarjev, kar je tretjino manj kot v letu poprej, je za STA povedal direktor družbe Janez Bedina. Peko je bil pred časom s sklepom vlade uvrščen med podjetja, ki se bodo sanirala s programom prestrukturiranja Slovenske razvojne družbe.
Stilles po opravljeni prisilni poravnavi ne posluje več z izgubo
05. 03. 1998 11.01
Konec prejšnjega meseca se je uspešno končala prisilna poravnava v sevniškem podjetju Stilles. Kot so sporočili iz Slovenske razvojne družbe, so upniki z veliko večino izglasovali prisilno poravnavo v vseh treh Stillesovih družbah. Finančni načrt reorganizacije v materinskem podjetju Stilles Inženiring je bil izglasovan 21. januarja letos, v hčerinskih družbah Stilles Mobi in Stillles Stilno pohištvo in notranja oprema pa 25 februarja. Hkrati sta se hčerinski pdjetji pripojili k podjetju materi, ki se je preoblikovala v delniško družbo Stilles Inženiring.
Litostroj oddal predsanacijski program
24. 02. 1998 16.35
Predsednik uprave Litostroja Peter Bajec je ministrstvu za gospodarske dejavnosti in Slovenski razvojni družbi danes oddal predsanacijski program Litostroja. Kot je za STA povedal Peter Bajec so danes podpisali tudi pogodbe o sodelovanju Litostroja z Rudisom in zagrebškim Končarjem. Sodelovanje zajema projekte v Sloveniji, na Hrvaškem in v drugih državah. V predsanacijskem programu so tudi predlogi za finančno konsolidacijo Litostroja, med drugim tudi predlogi za rešitev starih dolgov, ki znašajo približno 100 milijonov DEM. Predlagano je, da bi del dolgov poplačali, del terjatev spremenili v lastniške deleže ali pa drugače rešili. Na podlagi predasanacijskega programa naj bi uprava Litostroja že do srede letošnjega maja pripravila tudi sanacijski program. Kot je dejal Peter Bajec, naj bi zaradi pritiskov vlade pripravili sanacijski program prej kot v šestih mesecih, kar je bil prvotni predlog.
Terjatve Tamovih upnikov znašajo 46,2 milijarde tolarjev
24. 12. 1997 09.25
Seštevek vseh priznanih terjatev vseh stečajnih upnikov do delniške družbe TAM Maribor v stečaju in 15 odvisnih družb znaša 46,2 milijarde SIT, je sporočil stečajni upravitelj Tama Mirko Žagar. V stečajnih postopkih zoper stečajne dolžnike so že bili opravljeni naroki za preizkus terjatev, sledi pa faza vnovčevanja zahtevkov stečajnih dolžnikov. Skupni seštevek priznanih prednostnih terjatev pri vseh stečajnih dolžnikih znaša 27,4 milijarde SIT. Seštevek stečajnih mas vseh dolžnikov znaša po ocenjeni vrednosti kakih 330 milijonov mark oz. 31,2 milijarde SIT.
Steklarna Rogaška premagala krizo
12. 12. 1997 14.18
V Steklarni Rogaška so letos začeli izvajati sanacijski program, ki je že dal prve rezultate. Letos se je fizični obseg proizvodnje povečal za 14 odstotkov in izvoz za 29 odstotkov, število zaposlenih pa so z mehkimi metodami zmanjšali od 1785 na 1685. Tekoče poslovanje v letošnjem letu bo steklarna končala z 338 milijoni tolarjev dobička. Sicer pa bodo letos v steklarni proizvedli za 40 milijonov dolarjev kristalnih izdelkov, od česar bodo kar 90 odstotkov izvozili.