terorističnih

Varnostni svet obsodil terorizem
07. 12. 2000 00.00
Varnostni svet OZN je sprejel predsedniško izjavo, s katero je ponovno obsodil vsa teroristična dejanja ne glede na motive in izrazil pripravljenost, da se sooči s tovrstno "nadlogo". Predsedniška izjava, ki jo je prebral ruski veleposlanik Sergej Lavrov, je bila sprejeta po daljši razpravi, ki je sledila poročilu pravnega svetnika OZN Hansa Corella. Corell je izpostavil težave, ki nastajajo pri prizadevanjih za mednarodno sodelovanje v boju proti terorizmu, kot so povezave med terorističnimi skupinami in kriminalnimi združbami, prav tako pa tudi povezovanje terorizma in religije.

Odgovornost za napad prevzeli skrajneži
06. 12. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji napad na uslužbenca izraelskega veleposlaništva v Amanu Šloma Razabija je danes prevzela skrajna islamska skupina Gibanje za boj jordanskega islamskega odpora. Ranjenega diplomata so operirali na srcu, njegovo zdravstveno stanje pa je stabilno. Zaradi incidenta namerava Izrael z veleposlaništva v Amanu odpoklicati "nepotrebno" osebje in njihove družine. Izraelski specialci pa so v noči na sredo na Zahodnem bregu aretirali osem oboroženih Palestincev, ki so obtoženi organiziranja terorističnih napadov proti Izraelu. Na Zahodnem bregu pa je bil danes lažje ranjen nek izraelski civilist. Izraelski tisk medtem poroča, da naj bi bile predčasne parlamentarne volitve najverjetneje 22. maja prihodnje leto. Izraelski poslanci so namreč minuli teden izglasovali zakon o razpustitvi kneseta in predčasnih volitvah. O točnem datumu naj bi se danes dogovorili predstavniki desničarske stranke Likud in laburistov. Desničarski vodja Ariel Šaron pa je danes po sinočnjih pogovorih z Barakom izključil možnost velike koalicije med Likudom in blokom izraelskega premiera Ehuda Baraka En Izrael.

Ponovno bombni napad v Baskiji
05. 11. 2000 00.00
V bombnem napadu, ki ga pripisujejo baskovskim separatistom, je bil delno požgan sedež španske Socialistične stranke v severnošpanskem letovišču Zarauz. Požar, ki ga je povzročila eksplozija, k sreči ni zahteval žrtev. Socialisti krivdo za napad pripisujejo separatistični stranki Herri Batasuna, političnemu krilu baskovske separatistične organizacije ETA.

Oblasti izpustile Floro Brovina
01. 11. 2000 00.00
Jugoslovanske oblasti so v skladu z odlokom predsednika Vojislava Koštunice iz zapora v Požarevcu danes izpustile albansko borko za človekove pravice Floro Brovina. Albansko aktivistko so zaprli 12. decembra lani, potem ko jo je sodišče v Nišu na podlagi obtožb o terorističnih akcijah na Kosovu med lansko operacijo zveze NATO proti ZRJ obsodilo na 12-letno zaporno kazen.

Vse bolj napeto na Bližnjem vzhodu
24. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu zaradi stopnjevanja spopadov arabske države kopičijo vojsko ob meji z Izraelom. V Jeruzalemu so znova potekali oboroženi spopadi, župan mesta Ehud Olmert pa zahteva odločno posredovanje vojske.

Nadaljevanje izraelsko-palestinskega nasilja
24. 10. 2000 00.00
Davi so izraelski vojaki s tanki napadli palestinsko mestece Beit Ošalah . Po poročilih izraelske televizije v napadu na to mestece nihče ni bil ranjen. Spopadi se nadaljujejo tudi v Hebronu in na Zahodnem bregu, kjer je bil en Palestinec ubit, štirje pa ranjeni.

Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu
13. 10. 2000 00.00
Po muslimanskih molitvah so v starem delu Jeruzalema danes izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelsko policijo, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 15 ljudi. Izraelske sile so tako v stalni pripravljenosti za primere palestinskih protestov in morebitnih terorističnih napadov. Palestinski protestniki so izraelske policiste obmetavali s steklenicami in kamenjem, o žrtvah spopadov pa zaenkrat še ne poročajo. Izraelski helikopterji so se danes preletavali območje Gazo, vendar niso streljali. Z obale so v Sredozemskem morju opazili tudi izraelske čolne.

Španija bo v boju proti ETA poostrila kazni
06. 10. 2000 00.00
V boju zoper baskovsko teroristično organizacijo ETA bo španska vlada močno zaostrila kazensko zakonodajo. Tako bodo lahko obsodili že 14-letnike, ki bodo sodelovali v terorističnih napadih, na deset let kazni v zaporu za mladoletnike. Doslej je bila najvišja možna kazen zanje pet let. "Poslej se bo kaznovalo vsakršno poveličevanje terorističnega nasilja," se glasi osnutek zakona, ki ga je danes v obravnavo predlagala španska vlada. Ukrepi so uperjeni predvsem proti mladim privržencem organizacije ETA, ki v Baskiji skorajda dnevno z zažigalnimi napravami napadajo javne zgradbe, banke, policijske postaje in avtobuse. "V pravni državi se morajo počutiti preganjane teroristi, ne pa državljani," je pojasnil pravosodni minister Angel Acebes, čeprav generalni državni tožilec in sodniška zbornica menijo, da so ukrepi prestrogi. Končno besedo o predlogu bo imel parlament.

ETA priznala več terorističnih napadov
22. 09. 2000 00.00
Baskovska teroristična organizacija ETA je v sporočilu, objavljenem v današnji izdaji organizaciji naklonjenega časnika Gara, priznala osem terorističnih napadov v zadnjih tednih. Med drugim je organizacija prevzela tudi odgovornost za nedavni atentat na lokalnega politika Manuela Indiana v Zumarragi na severu Španije in za neuspeli poskus umora nekdanjega baskovskega pravosodnega ministra Joseja Ramona Recalda. Včerajšnjega atentata na španskega lokalnega politika Joseja Luisa Ruiza Casada v bližini Barcelone, organizacija ETA v poročilu ne omenja, prevzema pa odgovornost za bombne napade na nekatera podjetja v Baskiji in na neko diskoteko. Glede napada na diskoteko organizacija trdi, da je šlo za boj proti trgovini z mamili. Diskoteka je v lasti neke baskovske družine, ki se je večkrat javno izrekla proti nasilju.

Ruska vojska ubila 15 upornikov
05. 09. 2000 00.00
Na

Podaljšali pripor štirim zahodnjakom
31. 08. 2000 00.00
Porota beograjskega vojaškega sodišča je danes sklenila, da bodo zajetima Britancema in Kanadčanoma pripor podaljšali še za najmanj mesec dni. Po besedah njihovega odvetnika so pripor zahodnjakom, ki so osumljeni načrtovanja terorističnih akcij, podaljšali zaradi nadaljnje preiskave.

Je avstralska policija preprečila katastrofo
26. 08. 2000 00.00
Policija na Novi Zelandiji je preprečila napad na jedrski reaktor v Sydneyu, ki je bil načrtovan med olimpijskimi igrami, je danes poročal časnik New Zealand Herald, poročanje pa je potrdila tudi policija v Sydneyu. Policija je namreč v Aucklandu odkrila glavni štab teroristov, v katerem so našli več natančnih načrtov mesta Sydney s posebnimi oznakami reaktorja.194160Jedrski reaktor v mestu Luca Heights na jugu Sydneya uporabljajo le v znanstvene namene in je edini v Avstraliji. Policija doslej ni aretirala nikogar, preiskava pa se nadaljuje. V ozadju načrtovanega napada naj bi bil po celem svetu znan teroristični voditelj Osama Bin Laden. Bin Laden trenutno živi v Afganistanu, kjer je 80 odstotkov ozemlja pod nadzorom talibanov, njegovo premoženje pa ocenjujejo na 300 milijonov ameriških dolarjev. Od napadov na ameriška veleposlaništva v Afriki tarča mednarodnih izsledovalcev teroristov. Ameriška zvezni preiskovalni urad FBI je na njegovo glavo razpisal pet milijonov ameriških dolarjev. Varnostne službe zahodnih držav ga smatrajo kot enega izmed najnevarnejših teroristov na svetu, saj naj bi organiziral celo vrsto krvavih atentatov. Vodi Islamsko fronto, združenje šestih največjih terorističnih skupin iz Afganistana, Egipta, Alžirije, Bangladeša, Pakistana in Kašmirja.

ETA prevzela odgovornost za 12 napadov
11. 08. 2000 00.00
Včerajšnji spopadi v predmestju San Sebastiana med policijo in privrženci baskovske separatistične organizacije ETA so bili hudi. Napetosti na področjih kjer živijo Baski, so po treh eksplozijah, ki so v 24 urah ubile tri ljudi, deželo pahnile v obsedno stanje. Baskovska separatistična organizacija ETA je danes prevzela odgovornost za dvanajst terorističnih napadov med 9. majem in 29. julijem, v katerih sta umrla dva človeka. ETA je tako prevzela odgovornost za umor nekdanjega socialističnega predsednika baskovske pokrajine Guipuzcoa Juana Marie Jaureguija, ki naj bi po trditvah baskovskih separatistov zadnja leta delal za španske varnostne službe v Latinski Ameriki. Organizacija je odgovorna tudi za umor mestnega svetnika vladajoče Ljudske stranke v Malagi Joseja Marie Martina Carpene. Med drugim je ETA v sporočilu baskovskemu časniku Egunkaria priznala, da je 12. julija podstavila bombo v središču Madrida. Žrtev ni bilo, močno pa sta bili poškodovani dve veleblagovnici. ETA je tudi izjavila, da so podstavili dva avtomobila-bombi v dveh gostonaseljenih predmestjih Bilbaa z namenom kaznovanja ljudi, ki so odgovorni za škodo v domovini Baskov - med temi je tudi Emilio Ybarra, predsednik banke Banco Bilbao Vizcaya Argentaria. Nihče ni bil ubit v teh dveh napadih.

Motiv torkovega napada v Moskvi ekonomski?
11. 08. 2000 00.00
Tri dni po bombnem atentatu v središču Moskve, v katerem je v torek umrlo osem ljudi, 97 pa je bilo ranjenih, je 19 ljudi še vedno v kritičnem stanju, 56 drugih oseb pa je v bolnišnici, so danes sporočile mestne službe za izredne razmere. Identiteta ene smrtne žrtve še vedno ni znana. Komandant Khattab, podpredsednik mudžahedinskega komandnega sveta je zanikal kakršnokoli zvezo z eksplozijo bombe v Moskvi. Khattab je izjavil, da so taka povezovanja Putinova taktika, da bi obtožil mudžahedine terorističnih aktivnosti in pridobil podporo javnosti za 'protiteroristično čiščenje' v Čečeniji.

Začetek zaslišanja štirih Zahodnjakov
09. 08. 2000 00.00
Na vojaškem sodišču v Beogradu se je danes začelo zaslišanje dveh Britancev in dveh Kanadčanov, osumljenih terorizma, ki jih je jugoslovanska vojska minulo sredo aretirala na severu Črne gore. Četverico so iz Podgorice v Beograd prepeljali včeraj, beograjsko vojaško sodišče pa jim bo sodilo zaradi posedovanja orožja in eksploziva, poskusa terorističnih dejanj, nezakonitega vstopa v ZRJ ter upiranja aretaciji.

Začetek zaslišanja štirih Zahodnjakov
09. 08. 2000 00.00
Na vojaškem sodišču v Beogradu se je danes začelo zaslišanje dveh Britancev in dveh Kanadčanov, osumljenih terorizma, ki jih je jugoslovanska vojska minulo sredo aretirala na severu Črne gore. Četverico so iz Podgorice v Beograd prepeljali včeraj, beograjsko vojaško sodišče pa jim bo sodilo zaradi posedovanja orožja in eksploziva, poskusa terorističnih dejanj, nezakonitega vstopa v ZRJ ter upiranja aretaciji.

Demonstracije proti teroristom
30. 07. 2000 16.12
Baskovska separatistična organizacija ETA ima razloge za zaskrbljenost in upam, da se bo tega začela kmalu zavedati, je v San Sebastianu, na severu Španije, poudaril španski premier Jose Maria Aznar. To je dejal po koncu žalne slovesnosti, s katero so počastili spomin na nekdanjega guvernerja Baskije Juana Mario Jaureguija, ki sta ga v soboto v Tolosi umorila dva domnevna pripadnika organizacije ETA. Pogreba 47-letnega Jaureguija, ki je sicer zadnja leta živel v Čilu in je v Španijo prišel le na počitnice, se je davi poleg visokih španskih predstavnikov udeležilo več sto ljudi.

V Egiptu izpustili 500 zapornikov
24. 07. 2000 17.00
Iz zapora v Egiptu so izpustili 500 domnevnih muslimanskih skrajnežev, je danes poročal časnik Al Ahram, ki se sklicuje na varnostne kroge. Izpuščeni zaporniki, nekateri med njimi so bili več let zaprti brez obtožbe ali sodnega postopka, so večinoma pripadniki militantnih muslimanskih skupin Džihad in Gama Islamija in so se odpovedali nasilju.

Eksploziji na severnem Kavkazu
09. 07. 2000 20.13
Rusijo spet pretresajo eksplozije. Kar dve sta odjeknili v kavkaških mestih Vladikavkaz in Rostov na Donu ter zahtevali pet življenj, 22 ljudi pa je ranjenih. O eksploziji v Rostovu na Donu, kjer je sedež predstavništva za Severni Kavkaz, je znano le, da je terjala dve življenji. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel še nihče, ruska televizijska postaja NTV pa je poročala, da ''ni nobenega dvoma'', da gre za napad čečenskih upornikov.

Zaskrbljeni Rusi
06. 07. 2000 20.05
Potem ko je Rusija sporočila, da je vojna v Čečeniji končana, je bilo v 49 napadih upornikov ubitih kar 98 pripadnikov ruskih sil. Zaradi zaskrbljujočih vesti iz Kavkaza je ruski predsednik Vladimir Putin v severni Osetiji obiskal poveljstvo ruskih čet za Čečenijo.

Vrh za ''multipolarni svet''
05. 07. 2000 19.09
Rusija, Kitajska in tri srednjeazijske države članice Skupnosti neodvisnih držav (SND) so danes na vrhu v tadžikistanski prestolnici Dušanbeju pozvale k spoštovanju mednarodnih sporazumov o prekinitvi jedrskih poskusov in neširjenju jedrskega orožja. V skupni deklaraciji so se države t.i. šanghajske skupine zavzele za ''multipolarno svetovno ureditev'', s katero bi ohranili mednarodno stabilnost.

Beograd obtožuje Varnostni svet ZN
02. 07. 2000 18.49
ZRJ obtožuje Varnostni svet Združenih narodov, da ne posreduje pri naraščajočem številu terorističnih napadov albanskih skrajnežev nad Srbi in drugimi nealbanci na Kosovu, je danes zapisano v beograjskem provladnem dnevniku Politika, ki citira pismo, poslano Združenim narodom.

Vse bolj napeto v Zimbabveju
15. 05. 2000 11.23
Včeraj so v Zimbabveju spet ubili belega lastnika zemljišča. John Weeks je tako že četrti med posestniki, ki so jih ubili veterani vojne iz sedemdesetih let za neodvisnost Zimbabveja od februarja letos, ko so začeli z zasedanjem zemljišč, ki so v lasti belih posestnikov.

V Milanu aretirali šest oseb
03. 05. 2000 12.29
V Milanu so aretirali šest oseb, osumljenih poskusa ropa, ki naj ni zagotovil financiranje skrajno levičarske teroristične organizacije, so danes sporočili sodni viri.

Objavili poročilo o terorizmu po svetu
02. 05. 2000 16.28
Ameriški State Department je objavil redno letno poročilo o terorizmu po svetu. V poročilu ugotavlja, da je bilo lani po svetu izvršenih 392 terorističnih dejanj, medtem ko jih je bilo leto poprej 274.

Rusi zajeli Salmana Radujeva
13. 03. 2000 13.59
Rusi so zajeli Salmana Radujeva, enega najpomembnejših voditeljev upornikov, in ga odpeljale v Moskvo.

Novo nasilje organizacije ETA
11. 03. 2000 18.27
Dan pred španskimi parlamentarnimi volitvami je v bližini Bilbaa prišlo do novega nasilja s strani skupine privržencev teroristične organizacije ETA.

Italija je pripravljena posredovati
05. 03. 2000 17.28
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je po današnjih pogovorih z iranskim predsednikom Mohamedom Hatamijem v Teheranu dejal, da je Italija pripravljena sodelovati pri otoplitvi odnosov med ZDA in Iranom potem, ko so na nedavnih iranskih parlamentarnih volitvah prepričljivo zmagali reformisti.

John Lennon spet buri duhove
28. 02. 2000 13.00
20 let po svoji smrti John Lennon znova razburja javnost. Razlog so dokumenti o političnem delovanju slavnega glasbenika, ki se še vedno nahajajo zapečateni v arhivih FBI. Ameriški zvezni sodnik Brian Robbins je na zasedanju 18. februarja v Los Angelesu dovolil, da se trije dokumenti iz dosjeja Johna Lennona javno objavijo. Gre za tri od desetih pisem med FBI in neimenovano "tujo vlado", za katero se po mnenju glavnega tožnika Jona Wienerja skriva organizacija M15, podružnica Britanske obveščevalne službe. Odvetniki FBI so že najavili pritožbo, saj po njihovem mnenju objava dokumentov predstavlja grožnjo za državno varnost.

Demonstracije proti Eti
23. 02. 2000 19.12
V več mestih po Španiji so danes potekali mirni protesti, potem ko sta bila v včerajšnji eksploziji avtomobila-bombe v baskovskem mestu Vitoria na severu Španije, ubita generalni sekretar socialistične stranke v baskovski provinci Alava, lokalni poslanec Buesa Blanco, čigar stranka nasprotuje baskovskemu separatizmu, ter njegov osebni stražar Jorge Diaz Elorza.