tisoč
ŠOU obsoja vlado RS
19. 09. 2000 00.00
Uprava Študentske organizacije Univerze v Ljubljani strogo obsoja potezo vlade Republike Slovenije, ki je obljubila brezplačno uporabo in dostop do interneta vsem udeležencem v procesu izobraževanja. ŠOU v Ljubljani meni, da je ta poteza zavajajoča.
Zapore ostajajo
18. 09. 2000 00.00
Norveški avtoprevozniki so v velikem delu države danes zaustavili oskrbo z bencinom. O zaporah cest poročajo tudi na Finskem, na Švedskem in v Izraelu, v Belgiji pa več tisoč delavcev stavka, da bi dosegli znižanje cen kurilnega olja. Protestne akcije so potekale tudi v številnih mestih po Franciji.
33. MOS danes zapira svoja vrata
17. 09. 2000 00.00
V Celju danes po desetih dneh vrata zapira 33. mednarodni obrtni sejem. Sejem bo letos obiskalo približno 200 tisoč obiskovalcev, čeprav so se organizatorji sejma nadejali, da se bo ta številka povzpela na 240.000. Kljub temu, kot pravi direktor Celjskega sejma Franc Pangerl, je to bil dober obisk, saj se celjska sejemska prireditev po številu razstavljavcev in obiskovalcev uvršča med pomembne evropske sejme.
Talci še niso rešeni
17. 09. 2000 00.00
Operacija filipinske vojske proti muslimanskim upornikom skupine Abu Sajaf, ki na otoku Jolo še vedno zadržujejo 22 talcev, bi lahko trajala teden dni, je drugi dan operacije, sporočil filipinski general Narciso Abaya. Načelnik generalštaba filipinske vojske Angelo Reyes pa je potrdil, da so vsi talci živi.
V Sloveniji vse več ilegalcev
17. 09. 2000 00.00
V Sloveniji smo v zadnjem času priča pravemu navalu beguncev. Samo v Pomurju so v osmih mesecih letošnjega leta policisti prijeli kar štiri tisoč prebežnikov. Ljudem so se prestradani in prezebli reveži na poti v obljubljeno deželo predvsem smilili, po vse pogostejših vlomih in krajah, zlasti pa po dveh zadnjih dogodkih v Prekmurju, pa se jih čedalje bolj bojijo.
Navdušenje ob napovedan odstopu Fujimorija
17. 09. 2000 00.00
Perujski predsednik Alberto Fujimori je sinoči zaradi
Vojska napadla upornike na otoku Jolo
16. 09. 2000 00.00
Filipinsko vojaško letalstvo je danes napadlo položaje upornikov Abu Sajafa na otoku Jolo in tako začelo z "osvobodilno operacijo" 19 talcev, ki so še v rokah islamskih skrajnežev. Istočasno pa se nekaj tisoč vojakov pripravlja na kopensko operacijo.
Vlada povišala zdravniške plače
15. 09. 2000 00.00
Stavke zdravnikov kot kaže ne bo, saj je vlada včeraj podpisala aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, po kateri se bodo plače zdravnikov letos dvignile za 11,7 odstotka in za enak delež v prihodnjem letu. Zdravniški sindikat Fides je z vladno odločitvijo zadovoljen, vendar pa stavke zaenkrat še niso odpovedali.
Volilna kampanja se je uradno začela
15. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je začela uradna volilna kampanja pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Trajala bo do petka 13. oktobra, ko bo nastopil volilni molk. Prvi dan pa, razen redkih izjem, o kakšnem strankarskem nagovarjanju volicev še vedno ni ne duha ne sluha. Prav tako še ne visijo manjši plakati za poslanske kandidate, saj večina strank še nima dokončne kandidatne liste.
Okrogla miza o razvoju obrti in podjetništva
13. 09. 2000 00.00
V okviru Dneva slovenskega podjetništva je ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju pripravilo okroglo mizo o razvoju obrti in podjetništva.
Hotel Kompas bo povečal kapital
12. 09. 2000 00.00
Delničarji bohinjske družbe Hotel Kompas so na današnji skupščini soglasno sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe iz 122,5 milijona tolarjev na 362,5 milijona tolarjev z izdajo navadnih imenskih delnic v skupni nominalni vrednosti 240 milijonov tolarjev. Vse novoizdane delnice bo družba po sklepu skupščine prodala v naprej znanemu kupcu in delničarju družbe - ljubljanski družbi Upimo.
Milošević začel predvolilni boj
12. 09. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je z otvoritvijo šestnajstega agregata hitroelektrarne 195144erdap 2 začel predvolilni boj. Srbski mediji poročajo, da se je slovesnosti udeležilo več kot sto tisoč ljudi. V slavnostnem govoru je Milošević izpostavil dosežke pri obnovi porušene države. Opozicije ni omenjal, večino govora je namenil obrambi pred svetovnim nasiljem, ki naj bi si po njegovem mnenju za tarčo izbral prav Balkan.
Štirje mrtvi v tajfunu na Japonskem
12. 09. 2000 00.00
Osrednjo Japonsko je zajel tajfun, v katerem so umrle najmanj štiri osebe, več tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove, je sporočila japonska policija. Poplavljenih je več mest, prekinjene so tudi železniške povezave. Tajfun se medtem približuje otoku Okinava na severu japonskega otočja.
Protesti v Čilu
11. 09. 2000 00.00
Več tisoč demonstrantov se je sinoči zbralo v Santiagu de Chile, kjer so se spomnili na žrtve vojaške diktature Augusta Pinocheta pred 27 leti. Demonstranti so zahtevali
Protesti kosovskih Albancev v Prištini
09. 09. 2000 00.00
V Prištini se je danes ob Dnevu proti nasilju zbralo več tisoč kosovskih Albancev, ki so protestirali proti etničnemu nasilju. Množico demonstrantov je v albanščini nagovoril civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner, ki so ga nato izžvižgali, ker je stavek, da so na Kosovu vsi enakopravni, ponovil tudi v srbskem jeziku. Kouchner je med drugim množico pozval k strpnosti do srbske manjšine in h koncu nasilja.
Bajuk odprl vrata obrtnega sejma v Celju
08. 09. 2000 00.00
Letošnji 33. mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju ni le ogledalo slovenske uspešnosti, temveč tudi največja slovenska gospodarska prireditev, ki je na dobri poti, da zraste v osrednji sejem obrti in podjetništva za Srednjo Evropo, je ob današnji slovesni otvoritvi poudaril predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk.
Pepel čaka pred obalo ZDA
05. 09. 2000 00.00
Mestne oblasti v Philadelphiji so se že pred desetletji odločile, da bodo sežigale ogromne količine smeti, ki jih proizvede takšno mesto, in jih nato odpeljale daleč stran. Tako so v Philadelphiji naredili tudi leta 1986, ko so na ladjo Khian Sea natovorili 15 tisoč ton pepela sežganih smeti, takrat pa še niso vedeli, da so pepel poslali na 14 let trajajočo odisejado.
Policija vlomila v prostore Odpora
04. 09. 2000 00.00
Srbska policija je danes vdrla v prostore študentskega opozicijskega gibanja Odpor. Ob tem so zasegli več tisoč letakov, posterjev, majic ter celo nekaj računalnikov in trdih diskov. Po besedah predstavnika Odpora Vukašina Petrovića je policija prostore pregledala brez dovoljenja za preiskavo.
Butros Gali pomagal Ruandi da kupi orožje
03. 09. 2000 00.00
Britanski tednik The Observer je poročal, da je nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros Gali v času, ko je bil egiptovski zunanji minister, pomagal pri prepričevanju egiptovske vlade, naj proda orožje režimu v Ruandi. Z orožjem, ki ga je Egipt v letih 1990 in 1993 prodal Ruandi, je hutujski režim od aprila do julija 1994 pobil več kot 800.000 Tutsijev in režimskih oporečnikov, še piše The Observer, ki vpletenost Butrosa Galija utemeljuje na podlagi dokumentov, ki so jih našli na ruandskem veleposlaništvu v Kairu.
Popolna evakuacija otoka Mijakedžima
01. 09. 2000 00.00
Japonske oblasti so zaradi nevarnosti doslej najmočnejšega izbruha vulkana Ojama ukazale popolno evakuacijo še zadnjih prebivalcev otoka Mijakedžima južno od Tokia. Več kot polovico od skupno skoraj štiri tisoč prebivalcev so sicer že evakuirali ob izbruhih, do katerih neprekinjeno prihaja že dva meseca.
Sanjsko moštvo s prvo zmago
01. 09. 2000 00.00
Ameriška košarkarska reprezentanca, sestavljena iz zvezdnikov lige NBA, je v svoji prvi pripravljalni tekmi pred nastopom na olimpijskih igrah (OI) v Sydneyju v Honoluluju na Havajih premagala Kanado z 99:70.
Al Fayed bo tožil ameriško administracijo
30. 08. 2000 00.00
Tri leta po tragični smrti britanske princese Diane in Dodija Al Fayeda v avtomobilski nesreči v Parizu bo Mohamed Al Fajed, Dodijev oče in multimilijonar, tožil ameriško administracijo. Po trditvah Al Fayeda ima ameriška tajna služba CIA na razpolago več kot tisoč strani pomembnih dokumentov o avtomobilski nesreči, v kateri sta umrla Dodi in Diana. Tožbo proti ameriški administraciji bo Al Fayed vložil na tretjo obletnico nesreče, ki bo jutri, 31. avgusta.
Srečanje verskih voditeljev
30. 08. 2000 00.00
Vrhunsko srečanje Združenih narodov med verskimi in duhovnimi voditelji, ki se ga udeležuje več kot tisoč predstavnikov 70 veroizpovedi, se je v torek nadaljevalo s plenarnim delom, na katerem so med drugimi spregovorili generalni sekretar ZN Kofi Annan, idejni oče srečanja lastnik družbe CNN Ted Turner, predstavnik budističnega duhovnega vodje iz Tibeta dalajlame Drikung Chetsang Rinpoche, vatikanski kardinal Francis Arinze ter generalni sekretar Svetovne lige muslimanov Abdulah al Obaid. Zanimiv je bil govor Teda Turnerja, ki naj bi nekoč izjavil, da je krščanstvo za slabiče. Turner je dejal, da ni mogel sprejeti nauka, da gredo v nebesa le kristjani, kjer je potemtakem po njegovem mnenju velik dolgčas. Turner zdaj verjame, da se bog na različne načine izraža vsem ljudem in si želi, da bi živeli v miru, ne pa, da "se čimprej pošiljamo v onostranstvo". Vrhunec dneva pa je bil nastop predstavnika dalajlame, ki je prenesel besede duhovnega voditelja. Dalajlama je zavrnil udeležbo na verskem vrhu, potem ko so ga prireditelji povabili le na drugi del, ki bo potekal v hotelu Waldorf Astoria, medtem ko je Kitajska preprečila njegov nastop v Generalni skupščini. Rinpoche je v govoru med drugim dejal, da na svetu ne more biti miru, dokler bo vladala revščina, socialna krivičnost, zatiranje, propadanje okolja ter dokler bodo veliki in mogočni še naprej teptali majhne in šibke. Da morajo različne vere razviti medsebojno razumevanje in spoštovanje. Ob njegovem govoru je več kot 1000 verskih voditeljev zapustilo dvorano, preostali pa so navdušeno ploskali. Kitajska je na vrh poslala svojo versko delegacijo in njen voditelj Fu Tieshen se je v govoru obregnil ob poskuse vmešavanja v suverenost držav v imenu zaščite verskih pravic, čeprav dalajlame ni izrecno omenjal. Papež Janez Pavel II je skupini poslal sporočilo, ki ga je prebral kardinal Francis Arinze, v katerem je dejal, da so problemi s katerimi se sooča človeštvo tako kompleksni in veliki, da jih posameznik ali posamezni narod ne more reševati ločeno od drugih, prav tako tudi boj za mir ne more biti le delo diplomatov in politikov.
Filmske zvezde že prihajajo v Benetke
30. 08. 2000 00.00
Clint Eastwood, Richard Gere, Sharon Stone in Donald Sutherland so ameriške filmske zvezde, ki so že prispele v Benetke, kjer se bodo zvečer udeležili otvoritve 57. mednarodnega filmskega festivala. Mesto je v pričakovanju velikih in znanih filmskih imen ter številnih oboževalcev preplavljeno s telesnimi stražarji in paparazzi. Sharon Stone bo na nocojšnji slovesni otvoritvi 70-letnemu ameriškemu igralcu, režiserju in producentu Clintu Eastwoodu izročila častnega zlatega leva za kariero, nato pa bodo izven konkurence predvajali njegov zadnji film Vesoljski kavboji.
"Ljubimec" Hingisove ostaja v zaporu
29. 08. 2000 00.00
Dubravko Rajčević, 45-letni "ljubimec" švicarske teniške zvezdnice Martine Hingis, bo ostal v zaporu na Floridi, saj je odločno zavrnil možnost, da bi se svoje "velike ljubezni" izogibal na dolgo in široko več kot dve leti. Rajčevića so priprli 30. marca letos na teniškem turnirju v Key Biscaynu, po priloženi varščini tisoč ameriških dolarjev pa so ga takoj izpustili. Strast za številko ena ženske teniške lestvice WTA pa je bila za 45-letnega konstruktorja ladij hrvaškega rodu z avstralskim potnim listom vendarle prevelika, tako da so ga zaradi zalezovanja in pisanja ljubezenskih pisem z neprimerno vsebino 1. aprila vnovič priprli. Po mnenju sodnega izvedenca je Rajčević shizofrenik, kljub temu pa je okrožni sodnik mnenja, da je sposoben prisostvovati sojenju, ki je napovedano za 18. september. Ameriška zvezna država Florida je sicer zahtevala preložitev sojenja, ker čaka na odločitev prizivnega sodišča, ki bo podalo mnenje o možnem pričanju Hingisove prek satelitske povezave. Hingisova je že odklonila možnost, da bi zoper Rajčevića osebno pričala na sodišču, saj ima ravno v tem času veliko poslovnih dejavnosti.
Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Požari v Grčiji pod nadzorom
28. 08. 2000 00.00
V Grčiji so danes pod nadzorom vsi požari. Na Peloponezu na jugu in v hriboviti pokrajini Epir na severozahodu pa se bojijo, da se bo ogenj razširil, saj vremenoslovci za jutri zvečer napovedujejo močne vetrove. Oblasti so sicer danes zabeležile 12 gorišč, medtem ko so minulo soboto poročale o 119.
Dolga noč berlinskih muzejev
27. 08. 2000 00.00
V Berlinu je v noči na nedeljo potekala "dolga noč berlinskih muzejev", v okviru katere je bilo odprtih približno 100 berlinskih kulturnih ustanov, ki jih je obiskalo več deset tisoč ljudi. Muzeje in galerije v različnih delih berlinske prestolnice so povezovali avtobusi, ki so vozili do druge ure zjutraj. Največ ljudi je po ocenah prirediteljev obiskalo razstavo del sodobnih umetnikov v zgradbi nemškega parlamenta, v okviru katere si lahko ljudje tudi danes do 22. ure pod vodstvom ogledajo tudi veliko dvorano in prostore strank, ki sicer niso odprti za javnost. Številne kulturne ustanove so v "dolgi noči" sodelovale prvič, med njimi tudi najmlajši berlinski muzej Vitra design, ki so ga odprli julija.
Hude poplave v Indiji
25. 08. 2000 00.00
Z juga Indije poročajo o najhujših poplavah v zadnjih 40 letih. Življenje je izgubilo okrog