tisoč

Bliža se Teden solidarnosti
26. 10. 2000 00.00
Rdeči križ Slovenije (RKS) bo v tradicionalnem Tednu solidarnosti, ki bo potekal od 1. do 7. novembra, v svojih 56 območnih združenjih socialno ogroženim družinam in posameznikom razdelil dvajset tisoč prehrambenih paketov, tj. dvesto tisoč kilogramov hrane in šestdeset tisoč kilogramov pralnega praška.

Odkritje spomenika žrtvam holokavsta
25. 10. 2000 00.00
V središču Dunaja so danes slovesno odkrili prvi spomenik žrtvam holokavsta, posvečen 65.000 avstrijskim Judom, ki so umrli v času nacizma. Največji zločin v človeški zgodovini je dobil svojo podobo, je ob odkritju spomenika dejal pobudnik njegove postavitve, lovec na naciste Simon Wiesenthal. Kot je dejal, je spomenik postavljen v spomin na grozote nacizma in predstavlja pomnik za prihodnje generacije.

Poročilo o delu DZ
23. 10. 2000 00.00
V prihodnjih dneh naj bi predsednik države sklical konstitutivno sejo državnega zbora. Najverjetneje se bodo novi poslanci prvič zbrali že v petek. Danes pa je predsednik odhajajočega parlamenta predstavil poročilo o delu v preteklih štirih letih.

Španci proti nasilju ETA
23. 10. 2000 00.00
Več tisoč ljudi se je danes po vsej Španiji udeležilo protestov proti nasilju baskovske separatistične organizacije ETA, ki ji pripisujejo odgovornost za včerajšnji umor paznika v zaporu v baskovski prestolnci Vitoria, Maxima Casade Carrere. To je domnevno že 16. žrtev nasilja organizacije od začetka letošnjega leta. Včeraj se je spontanih protestov proti nasilju ETA v Victorii udeležilo kakih 5000 ljudi.

Eksplozija bombe v Španiji
22. 10. 2000 00.00
V Vitoriji, prestolnici španske pokrajine Baskije, je bil danes v eksploziji avtomobila bombe ubit zaporniški paznik Maximo Casado Carrera. Španska policija je sporočila, da odgovornost za napad pripisuje baskovski separatistični organizaciji ETA.

Demonstracije v Brčkem
19. 10. 2000 00.00
Pred zgradbo mestnih oblasti v Brčkem so danes že četrti dan potekale demonstracije srbskih dijakov. Več kot tisoč srednješolcev je zahtevalo ločena šolska poslopja za Srbe in muslimane in celo izselitev muslimanov iz mesta. Protestniki so vzklikali ime Radovana Karađića, obtoženega za vojne zločine. V izgredih sta bila ranjena dva policista, deset oseb pa so aretirali.

Karađorđević nadaljuje obisk v ZRJ
18. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski prestolonaslednik princ Aleksander Karađorđević je včeraj obiskal Niš in poletno rezidenco kraljeve družine v kraju Oplenac, 80 kilometrov južno od Beograda. V Nišu so princa sprejeli župan Zoran Živkovič in mestni svetniki.

Številne žrtve poplav v Italiji in Švici
18. 10. 2000 00.00
Razmere na poplavljenih območjih v Italiji in Švici se počasi umirjajo. Več tisoč reševalcev pa je včeraj odkrilo nova trupla. V poplavah, plazovih blata in pod ruševinami je doslej umrlo 28 ljudi, številne pa pogrešajo. Medtem so že začeli z odpravljanjem posledic poplav. V Švici je Rona znova dosegla normalni vodostaj, počasi pa se umirja tudi reka Pad v Italiji.

Poplave v Evropi
17. 10. 2000 00.00
Skoraj neprekinjeno močno deževje je v zadnjih dneh na severu Italije in jugu Švice zahtevalo najmanj 20 smrtnih žrtev, okoli 30 ljudi pa še pogrešajo. Kot so zvečer sporočile italijanske oblasti, je na severu Italije doslej umrlo 13 ljudi, od tega deset v dolini Aoste, o dveh žrtvah poročajo iz prav tako hudo prizadetega Piemonta, na ligurski obali pa je umrl nek mornar. V švicarskem kantonu Valais sta v poplavah po zadnjih uradnih podatkih umrla dva človeka, po sobotnem zemeljskem plazu v švicarski vasi Gondo pa še vedno pogrešajo 13 ljudi. V obeh državah je poplavljenih in neprevoznih veliko cest in mostov, več tisoč ljudi je moralo zapustiti domove.

V severni Italiji izredne razmere
16. 10. 2000 00.00
Neurje v severni Italiji zahteva z dneva v dan več žrtev. Italijanska vlada je zaradi poplav v Piemontu in dolini Aoste, kjer nepretrgano dežuje že štiri dni,razglasila izredne razmere. Po poročanju italijanske televizije je umrlo že najmanj 13 oseb, več tisoč pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Samo v pokrajini Val d' Aosta naj bi po zadnjih navedbah italijanskih oblasti utonilo deset ljudi. O dveh žrtvah poročajo iz prav tako hudo prizadetega Piemonta.

Cilji bližnjevzhodnega vrha
16. 10. 2000 00.00
Udeleženci vrhunskega srečanja o oživitvi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, ki so se zbrali v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, so se sešli na dvostranskih srečanjih. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, pogovarjal pa se je tudi z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar pa podrobnosti o srečanju niso znane. Ameriški predsednik Bill Clinton je po srečanju z Mubarakom predstavil tri cilje bližnjevzhodnega vrha. Dejal je, da je namen srečanja končati nasilje in obnovitev sodelovanja na področju varnosti, doseči sporazum o izvedbi objektivne in odkrite preiskave o izbruhu nasilja na palestinskih ozemljih ter oživitev mirovnega procesa. Medtem pa je na Zahodnem bregu in v Gazi danes več tisoč Palestincev protestiralo proti vrhu v Šarm el Šejku, obenem pa so izražali podporo palestinskemu voditelju Arafatu. V današnjih spopadih med protestniki in izraelskimi vojaki, ki so uporabili gumijaste naboje, so bili v bližini Hebrona ranjeni štirje Palestinci. V Gazi se je zbralo približno 3000 demonstrantov, proteste pa so pripravili še v treh mestih na Zahodnem bregu.

Končali so se 21. dnevi slovenskih pravnikov
14. 10. 2000 00.00
Z javno tribuno na temo Podjetniška kriza z vidika prava in ekonomije so se v Portorožu končali 21. dnevi slovenskih pravnikov, ki so jih pripravili Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in založniška skupina Gospodarski vestnik.

Španci protestirali proti terorizmu
10. 10. 2000 00.00
Več tisoč Špancev se je odzvalo pozivu številnih mirovniških organizacij, naj se opoldne pred pogrebom glavnega tožilca andaluzijskega vrhovnega sodišča Luisa Portera, ki je bil ubit v ponedeljkovem terorističnem napadu v Granadi, zberejo pred mestnimi hišami in drugimi institucijami, in z mirnimi demonstracijami izrazijo protest proti nasilju. Policija odgovornost za umor pripisuje baskovski teroristični organizaciji ETA. V Madridu so se tako zbrali sodniki generalnega sveta za pravosodje, nadzornega organa sodnikov, ki so v sporočilu za javnost izrazili zaupanje v pravno državo, katere poroki so sodniki in tožilci. Pred kongresom pa so se zbrali tudi poslanci španskega parlamenta.

Pegasus XL utiril astronomski satelit HETE-2
09. 10. 2000 00.00
Po 48-urni preložitvi zaradi tehničnih težav so davi ob 7.38 in 18 sekund po srednjeevropskem času nad izstrelitvenim območjem Kwajalein na Marslallovem otočju - gre za ameriški vojaški center na koralnih otokih v Tihem oceanu, znan po preizkušanju ameriških vojaških izstrelkov - z letala L-1011 "Stargazer" odvrgli 15 milijonov dolarjev vredno lahko ameriško tristopenjsko raketo pegasus XL, ki je v ekvatorialno tirnico okoli Zemlje utirila osem milijonov dolarjev vreden ameriški znanstveni satelit High-Energy Transient Explorer 2 (HETE-2). Letalo je z letališke steze na Kwajaleinu vzletelo ob 6.48 po srednjeevropskem času. Ob 7.25 po srednjeevropskem času so pegasus priključili na lastno napajanje z električno energijo in letalo ga je predvidoma na višini 12 kilometrov nad morjem in 96 kilometrov jugozahodno od koralnega otoka Kwajalein sedem minut pred načrtovanim časom odvrglo. Po prvih podatkih so vse tri stopnje rakete delovale uspešno. Satelit z maso 123,7 kilogramov se je davi ob 7.50 po srednjeevropskem času ločil od tretje stopnje in je v orbiti, ki naj bi imela odzemlje 650 kilometrov, prizemlje 590 kilometrov in naklon 1,95 stopinje. Do dvodnevne preložitve izstrelitve je prišlo zaradi težav na sistemu zvez med zemeljsko postajo na Kwajaleinu in nadzornim centrom na Cape Canaveralu na Floridi. Poleg tega je bilo treba popraviti poškodovan kabel v zemeljski opremi, ki so jo uporabljali za zaključno pripravo satelita HETE-2. S satelitom nameravajo nadomestiti enako vesoljsko plovilo, ki so ga pred štirimi leti zaradi spodletele izstrelitve izgubili.

Haider ob 80. obletnici plebiscita
08. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.

Najvišji Pinnacle nagradi Festivalu Lent
06. 10. 2000 00.00
V New Orleansu je septembra potekal 45. letni kongres mednarodnega združenja festivalov in prireditev (IFEA - International Festivals & Events Association), na katerem podeljujejo nagrade Pinnacle awards kot najvišje dosežke na področju oblikovanja festivalov. Med tisoč svetovnimi festivali se je predstavil tudi Festival Lent, katerega celostno podobo za leto 2000 je oblikoval Didi Šenekar. Festival Lent 2000 je prejel najvišji prestižni nagradi omenjenega združenja: za plakat Festivala Lent 2000 je letos že tretjič zapored dobil zlato Pinnacle nagrado, za programsko knjižico pa je ravno tako prejel zlato nagrado, in sicer drugič zapored.

Mubarak pozval k izrednemu arabskemu vrhu
05. 10. 2000 00.00
Po srečanju z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom se je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v

Razveljavljene volitve v ZRJ
05. 10. 2000 00.00
Predsedniške volitve v ZRJ, ki so bile 24. septembra, so razveljavljene, nove pa je treba izvesti pred iztekom mandata sedanjega predsednika Slobodana Miloševića 15. julija 2001, je danes v Beogradu sporočil predsednik jugoslovanskega ustavnega sodišča Milutin Srdić.

Demonstranti vdrli v beograjski parlament
05. 10. 2000 00.00
Pred poslopjem zveznega parlamenta v Beogradu so se vneli spopadi med policijskimi enotami in demonstranti, ki so želeli vdreti v poslopje. Iz parlamenta se tako vali dim, policija pa je več sto tisoč demonstrantov, ki so se na poziv DOS zbrali na protestih za odstop jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, skušala pregnati s solzivcem, ki ga je v množico izstrelila iz parlamenta. Po poročanju očividcev je ranjenih več deset ljudi.

Razstava Musa Ausiliaria v Piranu
04. 10. 2000 00.00
V mestni galeriji v Piranu so sinoči odprli razstavo z naslovom Musa Ausiliaria ali Pomožna muza italijanskega slikarja Maria Schifana. Razstava poleg obsežne serije slikarskih platen, na katerih so reproducirane fotografije s televizijskega ekrana, ki jih je avtor naknadno predelal s posegi lakov in čopiča, predstavlja še približno tisoč ročno dopolnjenih fotografij. Spremlja jo še zajeten barvni katalog, v katerem je spremno besedilo prispeval italijanski kritik Achile Benito Oliva.

Več deset tisoč protestnikov v Beogradu
03. 10. 2000 00.00
Pritisk opozicije na jugoslovanskega predsednika Miloševića, naj prizna poraz na volitvah in preda oblast, se stopnjuje. Po vsej Jugoslaviji so taksisti in vozniki tovornjakov organizirali cestne zapore, v

Napster na zveznem sodišču v San Franciscu
03. 10. 2000 00.00
Glasbena borza za izmenjavo datotek z glasbo Napster se pred zveznim sodiščem v San Franciscu v Kaliforniji bori za svoj obstoj. Ob današnjem začetku sodnega procesa je vplivno Združenje ameriške glasbene industrije zaradi kršitve avtorskih pravic zahtevalo takojšen umik spletne strani Napsterja.

V Beogradu promet ohromljen
02. 10. 2000 00.00
V Srbiji se je davi začela splošna stavka in državljanska neposlušnost h kateri je pozvala Demokratična opozicija Srbije (DOS).Ob vzpodbujanju množic je danes več avtoprevoznikov blokiralo najpomembnejše vpadnice v Beograd, tako da je promet v prestolnici ZRJ močno oviran. V Požegi je zaradi stavke železničarjev zaustavljen železniški promet na progi Beograd-Bar.

Maribor Pivovarna Laško - Olimpija 1:3
02. 10. 2000 00.00
Nogometaši Maribora Pivovarne Laško so včeraj v 11. krogu na domačem igrišču izgubili z Olimpijo z 1:3 (0:1).

Danes preizkus splošne stavke v Beogradu
01. 10. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS) bo danes od 17. do 19. ure priredila "preizkus" splošne stavke v Beogradu, ki naj bi se sicer začela v ponedeljek ob 5. uri zjutraj po vsej Srbiji, trajala pa naj bi vse dotlej, dokler ne bodo priznani izidi predsedniških volitev, ki jih je ugotovila opozicija.

Slovesnost na Teharjah
01. 10. 2000 00.00
"Danes, ko smo se zbrali na mestu, kamor se pol stoletja ni smelo priti, ter obujamo spomin na vse žrtve teharskega taborišča, v katerem je bilo junija leta 1945 ubitih več kot štiri tisoč domobrancev, želimo pokazati, da nismo le na grobišču in da ne preštevamo kosti naših svojcev, kot nam nekateri očitajo. Iz krvi teh ljudi - mučencev, ki jih moramo priznati za člane slovenskega naroda, je nastala naša država, ki je dolžna odkriti in povedati objektivno resnico mladim o slovenski preteklosti, saj le tako neobremenjeni lahko stopijo v svojo prihodnost," je ob današnji slovesni maši v spomin na žrtve teharskega taborišča dejal mariborski škof Franc Kramberger.

Arafat omenja tudi možnost vojne
01. 10. 2000 00.00
V spopadih z izraelskimi vojaki v Gazi in na Zahodnem bregu so bili danes ubiti trije Palestinci, najmanj 112 oseb pa je bilo ranjenih, so sporočili zdravniški viri. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je v pogovoru za današnjo izdajo savdskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne.

Manifesta dela obračune
30. 09. 2000 00.00
Evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3 je od 23. junija do 24. septembra v štirih ljubljanskih razstaviščih, na devetih mestnih lokacijah in prek TV Slovenija predstavil 59 umetnikov in skupin vseh generacij, a večinoma mlajših. V novinarskem središču so v tem času registrirali 651 novinarjev, od tega 463 tujih. Statistika, ki sta jo posredovala Cankarjev dom in organizacijski odbor za izvedbo Manifeste 3, kaže, da je bilo akreditiranih tujih novinarjev 12 odstotkov več kot med osamosvojitvijo Slovenije in 33 odstotkov več kot med obiskom ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji. Obiskovalcev so našteli sedem tisoč. Zaradi izjemnega odziva tujih medijev in dobrega obiska tujcev so organizatorji prepričani, da je "Manifesta 3 v krogih kulturne Evrope pustila globoko sled o kulturni zanimivosti gostiteljice ter da je ob umetniški ravni njen lep presežek tudi v promociji Ljubljane in Slovenije". Umetniška koordinacija projekta je bila v rokah kustosa Moderne galerije Igorja Zabela. Prva groba ocena finančnega stanja dan po zaprtju prizorišč Manifeste 3 kaže, da finančni načrt stroškov v višini 150 milijonov tolarjev ne bo presežen. Znano je, da bo ministrstvo za kulturo prispevalo 60 milijonov tolarjev, mesto 31 milijonov tolarjev, preostalih 59 milijonov tolarjev bodo zagotovili glavni pokrovitelj Mobitel, Evropska unija in nekatere države, katerih umetniki so se udeležili bienala. Pokrovitelji so brezplačno opravili storitve ali zagotovili opremo v vrednosti 60 milijonov tolarjev.

Prek tisoč mrtvih v poplavah
30. 09. 2000 00.00
Na vzhodu Indije je v katastrofalnih poplavah, ki trajajo že deset dni, umrlo več kot 1000 ljudi. Najhuje je v Bengaliji, kjer so našli 660 trupel. Na tisoče ljudi je ostalo brez streh nad glavo. Oblasti so razglasile izredne razmere in tujino zaprosile za pomoč. O poplavah poročajo tudi iz Vietnama, kjer je umrlo 230 ljudi. Poplave v Kambodži pa so terjale 200 življenj.

Djindjić pozval k splošni stavki
29. 09. 2000 00.00
V ZRJ so se sinoči nadaljevali protesti proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 60.000 tisoč ljudi, ki želijo pripraviti oblasti v Beogradu do priznanja zmage opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je poročal radio B2-92. Demonstracije so potekale tudi v drugih srbskih mestih, nadaljevale pa naj bi se tudi danes. V Nišu se je tako zborovanja udeležilo 20.000 pristašev opozicije, v Novem Sadu 10.000, v Čačku 15.000 ter v v Miloševićevem rojstnem kraju Požarevcu pa 10.000 ljudi. V središču Beograda je Vojislav Koštunica pozval k ponovitvi štetja volilnih lističev. DOS je zborovanje sklicala v okviru poziva k okrepitvi protestov zaradi ponarejenih izidov predsedniških volitev.