tožbe
Profesorjev primer preveč nazoren
29. 06. 2001 00.00
Ameriška študentka prava je proti svojemu profesorju vložila tožbo za pet milijonov dolarjev odškodnine. Profesor ji je namreč na predavanju izmaknil stol, ko naj bi se usedla. To naj bi bil po njegovi razlagi prikaz osebne nezgode. Študentka Denise DiFede trdi, da ji je padec povzročil resne telesne in psihične bolečine. Nenavadna "demonstracija" se je pripetila lani avgusta, ko je profesor Munneke razlagal prekršek, ki mu v ZDA pravijo "tort".
Microsoft in vlada razglašata zmago
29. 06. 2001 00.00
Po odločitvi zveznega prizivnega sodišča v primeru Microsoft so tako predstavniki podjetja, kot predstavniki ameriške vlade in zveznih držav, ki največjega svetovnega proizvajalca operacijskih sistemov tožijo zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje, razglašali zmago. Pravosodni minister John Ashcroft je zatrdil, da je zmagala njihova stran, ker je prizivno sodišče potrdilo mnenje prvostopenjskega sodišča, da je Microsoft kršil zakone. Predsednik Microsofta Bill Gates pa je razglašal zmago na podlagi tistega dela odločitve prizivnega sodišča, s katerim je bila zavrnjen ukaz sodnika Thomasa Penfielda Jacksona o razbitju Microsofta na dva dela. Prizivno sodišče v Washingtonu je odločitev sprejelo soglasno, pri tem pa še ošvrknilo Jacksona zaradi njegovih zaničevalnih izjav o Microsoftu in njegovem vodstvu.
Ustavnost obveznega cepljenja otrok
21. 06. 2001 00.00
Društvo za svobodno odločanje (SVOOD) in 12 staršev posameznikov je prejšnji teden na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti določb o obveznem cepljenju otrok v zakonu o nalezljivih boleznih. Vlagatelji pojasnjujejo, da je glavni razlog za pobudo prekomerno poseganje v človekove pravice, ki so zagotovljene v slovenski ustavi, poleg tega pa obveznost cepljenja pomeni, da starši največkrat niso seznanjeni s cepljenjem in morebitnimi negativnimi posledicami, so na današnji novinarski konferenci pojasnili vlagatelji pobude.
O imuniteti za Pavla Ruparja
20. 06. 2001 00.00
Državni zbor je v nadaljevanju rednega junijskega zasedanja na predlog mandatno-imunitetne komisije opozicijskemu poslancu Pavlu Ruparju (SDS) priznal poslansko imuniteto v primeru kaznivega dejanja obrekovanja, za tem pa v nasprotju s stališčem matične komisije zavrnil možnost, da bi se lahko opozicijski poslanec na imuniteto skliceval tudi v primeru kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ker si je kot tržiški župan iz občinskega proračuna poplačal stroške zasebne tožbe v višini skoraj 560.000 tolarjev. Kazenski postopek pri zadnjem primeru, ki ga vodi okrožno sodišče v Kranju, se lahko torej nemoteno nadaljuje.
Škandal v Kaprunu
13. 06. 2001 00.00
Svojci umrlih, tudi štirih slovenskih žrtev, so razburjeni. Znani ameriški odvetnik Edward Fegan pa napoveduje milijonske tožbe. Avstrijska oblast o najdenih ostankih trupel javnosti ni obvestila, tudi svojcev ne, saj niso želeli odpirati starih, bolečih ran, je zatrdil predsednik salzburškega deželnega sodišča. Odvetnik Fegan meni, da so preiskovalci s tem storili kaznivo dejanje, zaradi česar pa je vprašljiva verodostojnost celotne, dosedanje preiskave.
Zasebno vročanje v postopkih
22. 04. 2001 00.00
Zasebni vročevalci za vročanje pomembnejših sodnih pisanj v pravdnih postopkih so z delom začeli v drugi polovici preteklega leta, trenutno pa jih je registriranih kar 91. Zasebno vročanje odredi sodišče na predlog strank potem, ko je bilo vročanje po pošti ali s pomočjo sodnih kurirjev neuspešno. Če se naslovnika ne najde in tožba ni vročena, se postopek ne more začeti, nevročena sodba pa ne more postati pravnomočna, so povedali na ljubljanskem okrajnem sodišču.
Izplačilo odškodnin žrtvam nacizma
15. 03. 2001 00.00
Nemški zvezni kancler Gerhard Schröder in predstavniki 17 največjih nemških podjetij so včeraj na srečanju v Berlinu zahtevali čimprejšnjo pravno jamstvo za vsa podjetja, ki so prispevala denar v sklad za poplačilo odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem iz časa nacizma. Predstavniki podjetij in nemške vlade so se dogovorili, da bodo ustanovili posebno delovno skupino, je po končanem srečanju povedal Schröder in poudaril, da se zavzemajo za hitro izplačilo odškodnin. Nemška podjetja so sporočila, da so zbrala vseh pet milijard mark v sklad.
Uspešnost slovenskih zavarovalnic
10. 03. 2001 00.00
Štirinajst slovenskih zavarovalnic je lani zbralo skoraj 192,7 milijarde tolarjev obračunanih kosmatih zavarovalnih premij oz. 12,4 odstotka več kot leto prej ter izplačale za 126,4 milijarde tolarjev škod. Lani so se najbolj - za 20,8 odstotka na 34,03 milijarde tolarjev - povečale premije iz naslova zavarovanja odgovornosti lastnikov cestnih vozil. Premije iz naslova življenjskih zavarovanj pa so se lani v primerjavi z letom prej povečale za 20,3 odstotka na 37,1 milijarde tolarjev. Največji odstotek med pobranimi premijami pa še vedno pomenijo premije iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki so lani znašale 49,8 milijarde tolarjev, kar je za 11,9 odstotka več kot leto prej, je razvidno iz podatkov Slovenskega zavarovalnega združenja o obračunanih premijah in odškodninah zavarovanja za leto 2000.
Arhar bi se pogovoril z Dinkićem
09. 03. 2001 00.00
Potem ko je guverner jugoslovanske centralne banke (NBJ) Mladjan Dinkić nedavno napovedal, da bo ZRJ aktivirala tožbo proti Sloveniji zaradi njenega sporazuma z Londonskim klubom, če Ljubljana ne bo sprejela jugoslovanskega predloga o splošni poravnavi glede nasledstva, je guverner Banke Slovenije France Arhar povedal, da se želi o zadevi osebno seznaniti v pogovoru z Dinkićem, kar pa mu doslej še ni uspelo. Arhar je danes zanikal nekatere Dinkićeve trditve s sredine novinarske konference v Beogradu in ob tem dejal, da sicer ne ve, kakšno tožbo natančno ima guverner NBJ v mislih, sam pa je jugoslovanskemu kolegu na srečanju decembra lani v Ljubljani predlagal umik tožbe v Londonu, ki jo je Beograd proti Sloveniji in Londonskemu klubu vložil že leta 1996. Dodal je, da Ljubljana sicer še ne pozna predloga, kako si v ZRJ sploh predstavljajo predlagano splošno poravnavo v okviru nasledstva.
Microsoft na prizivnem sodišču
26. 02. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu bo danes začelo z dvodnevnimi zaslišanji v prizivu računalniškega velikana Microsoft proti odločitvi zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je 7. junija lani ukazal razbiti podjetje na dva dela. Jackson je odločitev sprejel po tožbi, ki so jo zaradi kršenja več kot sto let stare protimonopolne zakonodaje proti Microsoftu vložili zvezno pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav. Microsoft je morda računal, da bo s prihodom novega predsednika v Washington zavladalo zanj ugodnejše ozračje, vendar glede na pravno ekipo, ki bo zagovarjala vladna stališča, ne more računati na podporo konservativnega tabora. Med najbolj znanimi pravnimi svetniki vlade sta namreč nekdanji "preganjalec" predsednika Billa Clintona Ken Starr ter nekdanji kandidat za sodnika vrhovnega sodišča ZDA Robert Bork.
Tožbe zaradi bolezni norih krav
22. 02. 2001 00.00
Nemški pravnik Michael Witti in njegov ameriški kolega Ed Fagan sta izjavila, da bosta zagovarjala kmete, ki so utrpeli škodo zaradi strahu pred boleznijo norih krav. Novinarjem sta povedala, da se bosta osredotočila predvsem na tožbe proti nemški in francoski vladi, ker nista uspeli preprečiti razširjanja te bolezni. Povedala sta še, da bi popolna kompenzacija za škodo dosegala bilijone dolarjev, nista pa želela povedati imen podjetij, ki jih bosta tožila.
Napster ponuja ameriškim založbam milijardo dolarjev
21. 02. 2001 00.00
Ameriško inernetno podjetje Napster je pripravljeno ameriškim glasbenim založbam plačati milijardo dolarjev, če bi umaknile svoje tožbe zoper njegovo borzo za izmenjavo glasbe prek interneta. Glasbena industrija se je na Napsterjev predlog izvensodne poravnave odzvala zadržano.
ZSSS protestira proti podražitvi
02. 02. 2001 00.00
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ostro protestira proti veliki podražitvi storitev, ki jih je sprejela skupščina Holdinga mesta Ljubljane. Ker so prepričani, da sprejeti sklepi o podražitvah resno ogrožajo življenjski standard delavskih družin in upokojencev, zahtevajo njihov preklic.
Holding je nezakonito zvišal cene
01. 02. 2001 00.00
Mestna občina Ljubljana (MOL) ne priznava sklepov skupščine holdinga mesta Ljubljane, zato bo pred upravnim in okrožnim sodiščem sprožila ustrezne sodne postopke. Po besedah ljubljanske županje Vike Potočnik je štiriletni mandat članov skupščine holdinga prenehal 7. oktobra 1998, poleg tega pa je ustavno sodišče septembra 1999 v svoji odločbi razveljavilo določbe odloka o gospodarskih javnih službah, ki so nezakonito prenašale izvrševanje ustanoviteljskih pravic na holding, s čimer je po njenem mnenju sodišče razveljavilo tudi pravni temelj sklepa o ustanovitvi holdinga. Kot je povedala Potočnikova, je ena bistvenih ustanoviteljskih pravic določanje cen za uporabo javnih dobrin, zato je holding nezakonito in brez pravne podlage zvišal cene javnega prevoza, zaradi česar bo MOL pripravila odškodninske tožbe proti vsem članom nadzornega sveta in skupščine holdinga ter vršilcu dolžnosti generalnega direktorja holdinga.
Anni Nicole Smith dodelili denar
04. 01. 2001 00.00
Sodišče v Los Angelesu je nekdanji Playboyevi zajčici Anni Nicole Smith tudi uradno dodelilo 475 milijonov ameriških dolarjev, potem ko se je 32-letnica pred sodiščem več mesecev borila za del od 1, 6 milijarde dolarjev vrednega premoženja preminulega moža, 90-letnega milijarderja J. Howarda Marshalla.
Network Associates v težavah
04. 01. 2001 00.00
Po uradni objavi neugodnih poslovnih rezultatov za četrti finančni kvartal (od 130 do 140 milijonov dolarjev izgube) so delnice znanega izdelovalca protivirusnih programov Network Assoiciates-a strmoglavile za več kot 70%, tj. na okrog 3,5 dolarja za delnico, kar je najnižja vrednost v zadnjih petih letih. Družba Network Associates je nastala z združitvijo podjetij McAfee Associates in Network General, s finančnega gledišča pa je velika toliko kot vsa konkurenčna podjetja skupaj.
Ženske se lahko pritožijo tudi pri ZN
26. 12. 2000 00.00
Ženske se lahko poslej neposredno pritožijo pri Združenih narodih zaradi diskriminacije, spolne zlorabe in drugih kršitev Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1981, je izjavil tiskovni predstavnik ZN Fred Eckhard. Konvencija o odpravi diskriminacije žensk prepoveduje vse oblike zlorabe žensk in zanje zahteva enake pravice v političnem in javnem življenju kot za moške. Konvencija doslej ni omogočala, da bi se ženske neposredno obrnile na ZN, če niso uspele doseči pravice v svojih državah. Minuli petek pa je v veljavo stopil protokol, ki ženskam omogoča, da kot posameznice ali v skupini vložijo tožbe zaradi kršenja njihovih pravic. Na podlagi določil protokola se lahko ženske izognejo pravosodnim organom v svoji državi in tožbe vložijo neposredno pri ZN, vendar pa države niso obvezane, da sporočijo ZN podatke o posameznih primerih. Protokol je že ratificiralo 13 držav - Avstrija, Bangladeš, Bolivija, Danska, Francija, Irska, Italija, Mali, Namibija, Nova Zelandija, Senegal, Slovaška in Tajska - medtem ko ga je podpisalo 62 držav. ZDA so edina industrializirana država, ki omenjene konvencije ni ratificirala.
Spor glede NEK
19. 12. 2000 00.00
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) sta danes prejela sklep Okrožnega sodišča Krško, ki je odločilo, da ni pristojno za obravnavo tožbe NEK zoper HEP. Že ob zaključku prvega naroka pred petimi tedni je bilo pričakovati podobno odločitev krškega sodišča. Krška nuklearka je vložila tožbo zoper HEP, ker ji Hrvati dolgujejo 9,9 milijarde tolarjev za dobavljeno električno energijo v letih 1996, 1997 in delno še v letu 1998. NEK se namerava zoper sklep pritožiti, če pa pritožba ne bo uspela, bodo morali glede spora arbitrirati v Beogradu.
Novi dokumenti o meji ob Dragonji
16. 12. 2000 00.00
V hrvaških arhivih naj bi odkrili nove dokumente, ki naj bi po trditvah iz Zagreba dokazovali, da je ozemlje na levem bregu reke Dragonje nesporno Hrvaško in da je hrvaško pristojnost nad spornimi zaselki še pred nekaj leti priznaval tudi Joško Joras.
Vrhovno sodišče Floride v prid Goru
09. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče Floride je poskrbelo za skoraj popoln preobrat v tekmi za zmagovalca ameriških predsedniških volitev med republikancem Georgem Bushem mlajšim in demokratom Alom Gorom. S tesno odločitvijo 4:3 je razveljavilo odločitev okrožnega sodnika v Tallahaseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil možnost razpisa ponovnega štetja spornih glasovnic iz okrožij Miami Dade in Palm Beach, kot so to zahtevali Gorovi odvetniki. Vrhovno sodišče Floride ni le ukazalo takojšnjega štetja 9.000 spornih glasovnic iz okrožja Miami Dade, ampak Goru tudi prištelo 215 glasov po ročnem štetju v Palm Beachu in 157 iz okrožja Miami Dade. Busheva potrjena prednost 537 glasov je tako skopnela na le 165 glasov.
Odločitev vrhovnega sodišča znana danes?
08. 12. 2000 00.00
Ameriške predsedniške volitve se mesec dni potem, ko je 100 milijonov volilnih upravičencev 7. novembra oddalo svoj glas za 43. predsednika ZDA, morda bližajo h koncu tudi v zvezni državi Floridi, ki je s svojimi 25 elektorskimi glasovi odločilnega pomena za republikanskega kandidata Georga Busha in kandidata demokratov Ala Gora. Danes naj bi prišlo do odločitve vrhovnega sodišča Floride glede Gorovega izpodbijanja potrjenih izidov, s katerimi je državna sekretarka Katherine Harris 26. novembra s 537 glasovi prednosti za zmagovalca razglasila Busha. Prav tako danes bosta okrožna sodnika v Tallahasseeju Nikki Clark in Terry Lewis podala razsodbi glede tožbe volivcev iz demokratskega tabora zaradi republikanskih poneverjanj prošenj za glasovanje po pošti v okrožjih Seminole in Martin.
Gore ni pripravljen priznati poraza
05. 12. 2000 00.00
Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.
Bush odgovoril na Gorovo medijsko kampanjo
01. 12. 2000 00.00
Guverner Teksasa George Bush mlajši je v očitnem odgovoru na medijsko ofenzivo podpredsednika ZDA Ala Gora na svoj ranč v Crawfordu povabil nekdanjega poveljnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske in glavnega kandidata za položaj državnega sekretarja v morebitni Bushevi administraciji Colina Powella. Iz Washingtona je priletel tudi podpredsedniški kandidat republikancev Dick Cheney in se skupaj s Powellom pokazal pred kamerami, ko je Bush odgovarjal na novinarska vprašanja. Na Floridi so se medtem nadaljevali pravni zapleti glede zmagovalca predsedniških volitev, Busheva in Gorova stran pa sta nadaljevali priprave na današnji zagovor pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washingtonu.
Gore vztraja v boju za predsednika
30. 11. 2000 00.00
Potem ko so odvetniki demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora uvideli, da se bo njihova pritožba na potrjene rezultate predsedniških volitev na Floridi, pred okrožnim sodiščem v Tallahasseeju preveč zavlekla, je Gore odobril pritožbo na vrhovno sodišče Floride, katerega prosi, da mu znova pomaga v boju za zmago. Okrožni sodnik Sanders Sauls je v sredo zavrnil zahtevo demokratov po takojšnjem preštevanju spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade, zato bodo Gorovi odvetniki vrhovno sodišče Floride v četrtek pozvali, da prevzame nase preštevanje spornih glasovnic, ali pa Saulsu ukaže, da naj to čimprej stori okrožno sodišče.
Tožbe zoper DaimlerChrysler se nadaljujejo
29. 11. 2000 00.00
Potem ko je delničar Kirk Kerkorian vložil tožbo zoper nemško-ameriškega proizvajalca avtomobilov DaimlerChrysler, se je za tožbo odločilo tudi večje število bivših Chryslerjevih delničarjev. Predsedniku koncerna Juergenu Schremppu in vodstvu takratnega Daimler-Benza očitajo napačne poteze v času nakupa ameriškega Chryslerja v avgustu 1998. Obtožnica je napisana zoper DaimlerChrysler, Daimler-Benz in Schremppa, so povedali v ameriški odvetniški pisarni Milberg Weiss Bershad Hynes & Lerach LLP. Višine zahtevane odškodnine niso navedli.
Reševalci iščejo še zadnja trupla
15. 11. 2000 00.00
Reševalci upajo, da bodo iz predora zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri avstrijskem Kaprunu danes uspeli potegniti še zadnja trupla žrtev sobotne tragedije, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi. Do sinoči so reševalci našli 128 trupel, ki so jih s helikopterjem prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu. Preiskava o vzrokih nesreče pa naj bi trajala še več tednov.
Prva obravnava tožbe JEK proti HEP
10. 11. 2000 00.00
Na okrožnem sodišču v Krškem se je začela prva obravnava tožbe krške nuklearke zoper hrvaško elektrogospodarstvo. Gre za skoraj 10 milijard tolarjev težko tožbo
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Inšpektorji proti piratskim programom
20. 10. 2000 00.00
Tržni inšpektorat Republike Slovenije je pri inšpekcijskem pregledu programske opreme v letošnjem prvem polletju pri 81 pravnih osebah in samostojnih podjetnikih odkril kar 66,6 odstotka takih, ki računalniške programe uporabljajo na nelegalen način. Brez licenčne pogodbe in računov je bilo namreč kar 54 podjetij, so sporočili iz gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev programske opreme BSA (Business Software Alliance). Inšpektorji so med drugim opravili pregled tudi pri podjetju Summit Motors, zastopniku znane avtomobilske znamke, kjer so preverili 18 računalnikov. Podjetje za nobenega od 41 inštaliranih računalniških programov ni predložilo ne računa, ne licenčne pogodbe. Tržni inšpektor je zato zoper podjetje izdal odločbo o prepovedi nadaljnje uporabe teh programov in ga predal sodniku za prekrške. Poleg tega pa lahko sodišče zaradi kršitve zakona o avtorskih in sorodnih pravicah obsodi podjetje še na plačilo civilne kazni v višini trikratne vrednosti cene računalniških programov, za katere bo ugotovljena nelegalna uporaba. Ker gre kar za 41 programov, grozi podjetju plačilo civilne kazni v višini skoraj devet milijonov tolarjev.
Nafta Lendava prodaja delež v Geoplinu
18. 10. 2000 00.00
Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji dala soglasje Nafti Lendava, da lahko proda svoj 4,77-odstotni lastniški delež v podjetju Geoplin. Nafta Lendava lahko tako proda svoj lastniški delež slovenjgraškemu podjetju Ekopur, s čimer se je strinjal tudi Naftin največji lastnik, naftna družba Petrol. Svetovalec predsednika uprave Petrola Franci Perčič je za STA povedal, da so v Petrolu podpirali prodajo Naftinega deleža podjetju Ekopur, O znesku, ki ga bo Nafta iztržila, pa ni želel govoriti. Po pisanju časnika Finance naj bi Nafta svoj delež v Geoplinu prodala za nekaj več kot milijardo tolarjev.