tožilka
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Srečanje Del Pontejeve in Koštunice
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je pripotovala v Beograd, kjer se je sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Del Pontejeva bo v Beogradu tri dni, njen cilj pa naj bi bil prepričati jugoslovanske oblasti naj mednarodnemu sodišču predajo Slobodana Miloševića.
Aretirali Marjana Glavarja
23. 01. 2001 00.00
Policisti so zaradi suma korupcije aretirali Marjana Glavarja, vodjo okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, prostost pa so odvzeli še dvema, katerih imen generalna državna tožilka Zdenka Cerar in generalni direktor policije Marko Pogorevc nista razkrila.
Nova korupcijska afera
23. 01. 2001 00.00
Zgodaj zjutraj so policisti zaradi suma korupcije aretirali vodjo okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. Po naših neuradnih informacijah gre za Marjana Glavarja.
Del Pontejeva verjame Koštunici
20. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla del Ponte je izjavila, da verjame, da bo ZRJ sodelovala s haaškim sodiščem, pred katerim je potrebno soditi vsem posameznikom, ki jih je obtožil mednarodni tožilec . V Beograd prihaja 23. januarja z namenom, da se s predstavniki oblasti dogovori, kako začeti sodelovanje in o obvezah ZRJ. Po njenih besedah si želijo neposrednega srečanja pravosodni minister, minister za notranje zadeve in drugi predstavniki oblasti, le predsednik Vojislav Koštunica je tisti, ki je malce rezerviran, vendar verjame, da se bosta srečala. Carla del Ponte je tudi oporekala obtožbam, da je haaško sodišče politično –
Kmalu srečanje Koštunice in Pontejeve
18. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ne izključuje možnosti, da bi se srečal z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte. Do tega srečanja bi moralo slej ko prej priti, je povedal Koštunica. Osnovna vprašanja in postavke, s katerimi Del Pontejeva brani haaško sodišče, Koštunica še naprej označuje za "sporna", hkrati pa želi o tem z njo tudi govoriti. Glavna tožilka pride na prvi obisk v ZRJ 23. januarja. Po mnenju Koštunice bi bila za Del Pontejevo najprimernejša partnerja za pogovore v Beogradu zunanje ministrstvo in ministrstvo za pravosodje, zaradi "spornih zadev" pa ne izključuje tudi osebnega srečanja z glavno tožilko. Mednarodno izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki je obtožen vojnih zločinov, pa je Koštunica do sedaj odklanjal, kar mnogi njegovi partnerji iz srbske koalicije DOS grajajo.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Preiskava uporabe spornega orožja?
14. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sodišča Carla del Ponte je napovedala preiskavo o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Če se bodo strahovi glede njegove uporabe izkazali za upravičene, bodo morali odgovorni po mnenju Del Pontejeve pred haaško sodišče.
Del Pontejeva potuje v Zagreb
02. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte naj bi po poročanju njene tiskovne predstavnice že konec tega tedna ali pa prihodnji teden obiskala Zagreb.
Tožilci za spremembo zakona
28. 12. 2000 00.00
Po izobraževalnih dnevih, ki so pred časom potekali na Bledu je danes na težave, s katerimi se srečujejo tožilci, opozorila še predsednica društva državnih tožilcev Vlasta Nussdorfer. Kot smo izvedeli, se bodo v novem letu tožilci ukvarjali predvsem s spremembami zakona o kazenskem postopku. Na pravosodnem ministrstvu že deluje skupina, ki zbira predloge za spremembo zakona o kazenskem postopku iz leta 1995. Morda tudi pod pritiskom javnosti zaradi pobegov nekaterih večjih kriminalcev iz hišnih priporov, se že oblikujejo novi predlogi tudi za inštitut pripora. Tožilci bodo skušali doseči ponovno uvedbo obligatornega pripora. To pomeni, da mora vsak, ki mu je izrečena višja zaporna kazen, denimo nad 5 let zapora, kot je nekdaj že bilo, obvezno v pripor. Smiselna pa se jim zdi tudi ponovna uvedba pripornega razloga vznemirjenosti javnosti. Zlasti pri zelo hudih kaznivih dejanjih, ko drugi predlogi ne pridejo v poštev.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
Glavna obravnava proti Levstiku
23. 11. 2000 00.00
Na ljubljanskem sodišču se je z zagovorom obdolženega začela glavna obravnava zoper nekdanjega domobranca Vinka Levstika, obtoženega medvojnih hudodelstev proti civilistom in vojnim ujetnikom. Na današnjem sojenju je bila prebrana obtožnica, po kateri je 75-letni Levstik obtožen ravnanja proti pravilom mednarodnega prava in kršenja Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki. Tovrstni zločini nikoli ne zastarajo, zagrožena kazen zanje pa je od deset do dvajset let zapora. Obtožba Levstiku očita, da naj bi bil junija 1944 kot poveljnik črnorokcev mučil in ubil Ivanko Vesel, čez dva meseca ubil partizana Alojza Marolta, marca petinštirideset pa obračunal še s partizanskim poročnikom Borivojem Jeleničem. Vsa očitana dejanja je Levstik v zagovoru zanikal in med drugim poudaril, da je sicer ujel veliko partizanov, vendar ni nobenega ustrelil. Petinsedemdesetletni Levstik je bil še posebej ogorčen nad dolgotrajnostjo postopka - vleče se namreč že od leta enainosemdeset.
Milošević za predsednika SPS
21. 11. 2000 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik in sedanji voditelj zdaj opozicijske Socialistične stranke Srbije Slobodan Milošević je edini kandidat za predsednika stranke, je po besedah člana vodstva SPS Živorada Igića odločil glavni odbor stranke. Igić je pojasnil, da je Milošević ustanovil stranko in da ga bodo na kongresu stranke v soboto v Beogradu znova izvolil za predsednika. Na kongresu naj bi se stranka sicer pripravila na predhodne parlamentarne volitve v Srbiji 23. decembra.
Reševalci iščejo še zadnja trupla
15. 11. 2000 00.00
Reševalci upajo, da bodo iz predora zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri avstrijskem Kaprunu danes uspeli potegniti še zadnja trupla žrtev sobotne tragedije, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi. Do sinoči so reševalci našli 128 trupel, ki so jih s helikopterjem prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu. Preiskava o vzrokih nesreče pa naj bi trajala še več tednov.
Bo Milošević ob svoje bančne račune?
13. 11. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je dobila zagotovila ciprske vlade, da bo sodelovala pri preiskavi bančnih računov, ki naj bi jih na Cipru imeli predstavniki režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Neimenovani visoki ciprski predstavnik je danes v Atenah dejal, da je Del Pontejeva ciprski vladi poslala dve strani dolg poimenski seznam oseb z bančnimi računi na Cipru, ki bi jih bilo treba preveriti. Omenjeni predstavnik je ob tem podvomil, da bi bile na teh računih velike vsote denarja. Ciprska vlada je po njegovih besedah Del Pontejevi zagotovila, da bo bančne račune preverila.
Tožilci o problemu korupcije
09. 11. 2000 00.00
Organiziran kriminal in korupcija sta tesno povezana pojma, razširjena pa sta tudi zaradi slabe povezanosti državnih služb, ki naj bi jih omejevale in odkrivale. Kazniva dejanja podkupovanja je tudi zelo težko odkriti, preiskati ter jih pripeljati do obsodbe, tako odmevnih primerov, kot je sedanji, v Sloveniji še ni bilo. Slovenija se je v nedavni raziskavi Evropola glede korupcije med 95 državami uvrstila na zelo dobro 25 mesto, je pa vprašljivo, če je korupcije pri nas res tako malo, ali pa je samo premalo raziskana, je na tiskovni konferenci povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Šuštarja izročili preiskovalnemu sodniku
08. 11. 2000 00.00
Policija je v zakonitem 48-urnem roku izdelala ovadbo zoper pridržanega državnega funkcionarja Borisa Šuštarja in ga izročila preiskovalnemu sodniku, pri katerem poteka zaslišanje obdolženca, je povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar. Po njenih besedah je državni tožilec Gorazd Fišer, ki je vodil predkazenski postopek, že pripravil zahtevo za preiskavo.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Del Pontejeva zbira podatke o Miloševiću
21. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je prispela na Ciper, da bi zbrala podatke o nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki je obtožen zločinov proti človečnosti. Del Pontejeva poizveduje o bančnih računih Miloševića in njegovih sodelavcev v tujini. Predstavniki ciprske centralne banke so ji pojasnili, da nihče od petih odgovornih Miloševićevega režima, obtoženih s strani haaškega sodišča, na Cipru nima bančnih računov.
Miloševića že čakajo v Haagu
06. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes v Prištini napovedala, da bodo Slobodana Miloševića "kmalu" obtožili genocida v BiH in na Hrvaškem. Milošević je sicer zaradi svoje vloge med spopadi na Kosovu že od lanskega leta obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten pa je danes zatrdil, da pomoč Srbiji, s katero želi Evropska unija vzpodbuditi demokratični proces v državi, ni pogojena z Miloševićevo izročitvijo haaškemu sodišču. Obenem je poudaril, da je Miloševićevo mesto pred haaškim sodiščem. Milošević čakajo še druge obtožbe.
Tožilka Del Pontejeva v BiH
03. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je danes začela štiridnevni obisk v BiH, je sporočil tiskovni predstavnik ZN v Sarajevu.
Prvo delovno srečanje v Gotenici
29. 09. 2000 00.00
Direktorji policijskih uprav in vodje okrožnih državnih tožilstev ter vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve se bodo danes sestali na prvem delovnem srečanju v policijskem vadbenem centru v Gotenici. Posvet bosta vodila generalni direktor policije Marko Pogorevc in generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Jutri prvo delovno srečanje v Gotenici
28. 09. 2000 00.00
Direktorji policijskih uprav in vodje okrožnih državnih tožilstev ter vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve se bodo jutri, 29. septembra, sestali na prvem delovnem srečanju v policijskem vadbenem centru v Gotenici. Posvet bosta vodila generalni direktor policije Marko Pogorevc in generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.
Preiskava proti generalu Stipetiću
02. 08. 2000 16.05
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je sprožilo preiskavo proti načelniku generalštaba hrvaške vojske, generalu Petru Stipetiću. Osumljen je zločinov, ki naj bi jih storil nad srbskimi civilisti v vojaški akciji Nevihta leta 1995, poroča hrvaški tednik Globus. Po trditvah Globusa, ki se sklicuje na vire v hrvaškem državnem vrhu, diplomatske kroge v Zagrebu in vire, ki so blizu haaškemu sodišču, je sodišče pred nekaj meseci uvedlo preiskavo proti Stipetiću, ker je leta 1995 v vojaški akciji Nevihta poveljeval hrvaški vojski na območju Banije in Korduna. Po podatkih hrvaškega helsinškega odbora je bilo na omenjenem območju po Nevihti ubitih ali pogrešanih 267 srbskih civilistov. Globus še poroča, da je o uvedbi preiskave proti Stipetiću konec maja hrvaški državni vrh obvestila glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte. O morebitni vložitvi obtožnice proti generalu Stipetiću pa naj bi odločili septembra. Hrvaški tisk je pred tem poročal, da je haaško sodišče zaradi zločinov nad srbskimi civilisti v akciji Nevihta uvedlo preiskave še proti trem drugim generalom hrvaške vojske Mirku Norcu, Anteju Gotovini in Ivanu Čermaku.
EU obsoja Miloševićev manever
28. 07. 2000 19.34
Vodstvo Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes sporočilo, da bo Slobodan Milošević kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo potekale 24. septembra, potem ko je danes dobil podporo svoje SPS.
Levi motor concorda v okvari že pred vzletom
26. 07. 2000 20.11
Francoska letalska družba Air France, katere nadzvočno letalo concorde se je včeraj nekaj sekund po vzletu z letališča Roissy v Parizu zrušilo na hotel v Gonessu, pri čemer je umrlo 113 ljudi, je danes sporočila, da so morali pol ure pred vzletom zaradi okvare popraviti drugi levi motor. To je potrdila tudi glavna tožilka višjega sodišča v Pantoisu blizu Pariza Elisabeth Senot, ki je pristojna za preiskavo nesreče. Po njenih besedah je omenjeni motor nekaj sekund po vzletu zajel ogenj, zaradi česar je letalo strmoglavilo. Senotova je še dejala, da je letalska posadka po ugotovitvi napake na levem motorju kontrolnemu stolpu sporočila, da se ne more več ustaviti, zato je poskusila obrniti letalo k bližnjemu letališču Le Bourget, pri čemer pa se je letalo nenadoma zrušilo. Glavna tožilka je še pojasnila, da je bil na ponesrečenem letalu v okvari del drugega levega motorja, ki omogoča zaviranje letala pri pristajanju in pri vzletu, če je potrebno, vendar tega dela niso mogli takoj nadomestiti, ker niso imeli na voljo nadomestnih delov. Konstruktor letala je menil, da letalo lahko vzleti tudi brez tega dela motorja, vendar je pilot letala vseeno zahteval popravilo. Del so nato nadomestili z delom iz rezervnega concorda. Kmalu po vzletu letala je kontrolni stolp sporočil pilotu, da je levi motor zajel požar. To so ugotovili po poslušanju posnetka pogovora s pilotom letala. Letalska posadka je nato kontrolnemu stolpu odgovorila, da je letalo nemogoče ustaviti in da bodo pristali na bližnjem letališču Le Bourget, zato so začeli obračati letalo. Concorde se je pri tem manevru zrušil na hotel v Gonessu.
Kolegij državnega tožilstva
05. 07. 2000 19.04
Na današnjem kolegiju državnega tožilstva, ki ga je vodila državna tožilka Zdenka Cerar, je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Vinko Gorenak z najožjima sodelavcema Tomažem Časom in Goranom Klemenčičem predstavil pristojnosti, organizacijo dela in načrte za delo urada ministrstva za notranje zadeve.
Ne morejo najti sodnika za Clintona
04. 07. 2000 11.01
V ameriški zvezni državi Arkansas imajo spet težave z nekdanjim pravosodnim ministrom Arkansasa, guvernerjem Arkansasa in sedanjim predsednikom ZDA, Billom Clintonom. Odbor za nadzor nad poklicnim obnašanjem pravnikov pri Vrhovnem sodišču Arkansasa je pred dnevi vložil tožbo proti Clintonu zaradi laganja pod prisego v aferi Lewinsky, s katero mu hočejo vzeti pravniško licenco. Vendar doslej še vedno niso našli sodnika, ki bi vodil primer.