tolarjev
Povprečna neto plača v Sloveniji februarja 97.188 tolarjev
15. 04. 1998 17.34
V Sloveniji je neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah februarja znašala povprečno 97.188 tolarjev, so sporočili iz državnega statističnega urada. Povprečna februarska neto plača je bila s tem za 0,4 odstotka višja od januarske in za 11,6 odstotka višja kot februarja lani.
Potres poškodoval tudi sakralne in etnološke spomenike
15. 04. 1998 17.09
Predstavniki Uprave RS za kulturno dediščino in ministrstva za kulturo so se včeraj srečali s komisijo škofije Koper in predstavniki občin Kobarid in Bovec ter si ogledali kulturne spomenike v vseh treh občinah zgornjega Posočja, ki jih je v nedeljo prizadel potres. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je od 82 sakralnih spomenikov devet takšnih, ki so nujno potrebni statične sanacije.
Vlada namenila 70 milijonov tolarjev za takojšnjo pomoč prizadetim potresnim območjem
15. 04. 1998 07.45
Slovenska vlada se je včeraj seznanila s posledicami potresa, ki je 12. aprila prizadel severozahodno Slovenijo in sprejela ukrepe za pomoč prizadetim prebivalcem.
Janez Podobnik v Sarjevu predal tovor humanitarne pomoči za BiH
14. 04. 1998 16.42
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik je na ploščadi pred sarajevsko železniško postajo slovesno predal tovor slovenske človekoljubne pomoči Bosni in Hercegovini (BiH). Sanitetni material in zdravila v vrednosti 98 milijonov tolarjev so namenjena bolnišnicam na celotnem območju BiH.
Dolenjska banka lani poslovala z dobičkom
14. 04. 1998 16.35
Dolenjska banka je lani dosegla 22-odstotno rast bilančne vsote, ki je konec lanskega leta znašala 64,7 milijarde tolarjev. Gleda na lansko inflacijo pa se je bilančna vsota realno povečala za 12 odstotkov. S takšno rastjo pa so v Dolenjski banki presegli letni načrt za 8 odstotkov, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor banke Franc Borsan.
Dejavnosti ministrstva za okolje in prostor po potresu v Posočju
13. 04. 1998 11.58
V Ljubljani se je danes sestal kolegij ministra za okolje in prostor in sprejel prve operativne naloge za pripravo sanacije posledic nedeljskega potresa v Zgornjem Posočju. Kot so sporočili z ministrstva, sta se na bovško-kobariško območje danes odpravila minister za okolje in prostor Pavel Gantar in državni sekretar Marko Slokar, v Bohinj pa državna sekretarja Dušan Blaganje in Franci Steinman. Namen ogledov je podrobna seznanitev s posledicami potresa in prvi dogovori v zvezi s sanacijo posledic na komunalni infrastrukturi in stanovanjskih ter drugih poslopjih. Ministrstvo že pripravlja nujno potrebne ukrepe, že danes pa je zanesljivo, da bo za zagotavljanje državne pomoči pri sanaciji potrebno sprejeti poseben zakon po hitrem postopku. Sanacija bo zajela komunalno infrastrukturo, plazenje tal, prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo, zgradbe fizičnih in pravnih oseb in druge škode. Sredstva se zagotavljajo iz stalne proračunske rezerve, ki po predložitvi interventnega zakona o odpravi posledic ujm in suše v letu 1997 znaša še 650 milijonov tolarjev. Zato bo po vsej verjetnosti potrebno zagotoviti še dodatna sredstva, je zapisala Manca Šetina Miklič iz informativne službe ministrstva za okolje in prostor.
Pomoč Rdečega križa Slovenije
13. 04. 1998 11.13
Rdeči križ Slovenije je danes na širše Tolminsko območje, eno od najbolj prizadetih v včerajšnjem hudem potresu v Gornjem Posočju, poslal večje količine prehrambenih paketov, območnemu združenju RK Tolmin pa nakazal sredstva v višini 2 milijona tolarjev za prve enkratne finančne pomoči najbolj prizadetim prebivalcem. Rdeči križ Slovenije je začel tudi akcijo zbiranja za prizadete ob potresu. Denarne prispevke je mogoče nakazati na <B>ŽR 50100-678-51579 pod šifro 4009 s pripisom "Za Tolminsko"</B>. RK Slovenije naproša vse, ki želijo darovati gradbeni material oz. material za obnovo poškodovanih domov, naj se oglasijo na Rdeči križ Slovenije, Ljubljana, Mirje 19, telefon 061-1261-200.
Dokončna kapitalska struktura novogoriškega HIT-a
13. 04. 1998 09.40
Z vpisom v sodni register se je 9. februarja sklenil postopek lastninjenja novogoriškega podjetja HIT, ki je tako postalo delniška družba. Kot so sporočili iz HIT-a, osnovni kapital družbe znaša 6 milijard 788 milijonov 634 tisoč tolarjev, vrednost posamezne delnice pa je tisoč tolarjev. Potem ko je država uskladila kapitalsko strukturo z zakonom o lastninjenju igralnic, sta največja lastnika delnic HIT-a postala kapitalski in odškodninski sklad, ki imata vsak po 40 odstotkov delnic, preostanek pa so dobile občine, v katerih so HIT-ove igralnice. Tako ima občina Nova Gorica 17,77-odstotni lastniški delež, občina Kranjska Gora 1,94-odstotni delež, občina Rogaška Slatina ima v lasti 0,17 odstotka delnic, 0,12 odstotka delnic pa je v rokah občine Novo mesto. Sicer pa so v delniški družbi HIT, ki združuje skoraj tri četrtine slovenskega igralništva, zadovoljni s poslovanjem v prvih treh mesecih letos. Obisk gostov se je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem povečal za dobra dva odstotka. Realizacija se je v omenjenem primejalnem obdobju povečala za 15 odstotkov.
SKD o zamenjavah v obrambnem ministrstvu in proračunu
10. 04. 1998 17.38
Slovenski krščanski demokrati (SKD) obžalujejo zamenjavo dosedanjega načelnika generalštaba generalpolkovnika Albina Gutmana, ki je bil na tem mestu od osamosvojitve dalje. Po njihovem mnenju imenovanje polkovnika Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske (SV) in polkovnika Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve, ni dobra naložba zato, ker sta se šolala na jugoslovanskih vojaških akademijah, sta na novinarski konferenci poudarila podpredsednik stranke Alojz Zupančič in poslanec Izidor Rejc. Krščanskim demokratom se poleg tega zdi zanimivo, da se v vrhu SV pojavljajo sami piloti, s čimer se ustvarja t.i. pilotski lobi. Sicer pa jih odstavitev Gutmana ne čudi, saj so se že takrat, ko je bila v vladi tudi SKD, pojavljali poskusi za odstavitev Gutmana, čemur pa so sami nasprotovali, je dodal Rejc. V zvezi z letošnjim proračunom, ki je prav tako pozno sprejet, SKD poudarja, da ni varčevalno naravnan. Po njihovem mnenju bi morali v proračunu več sredstev nameniti za odpravljanje brezposelnosti, kot rezervo za proračunske prihodke pa vidijo predvsem v odpravi sive ekonomije, kar bi lahko prineslo 5-7 odstotkov dodatnih sredstev. SKD meni, da proračun za letošnje leto ne predstavlja koraka naprej za vključitev v EU. Poslanec SKD Izidor Rejc pa je predstavil tudi nedavno sprejet zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD), katerega glavni namen je pokritje certifikatske luknje, ki po nekaterih ocenah znaša 130 milijard tolarjev. Poudaril je, da so po večkratnem usklajevanju že na matičnem delovnem telesu dosegli bistvene premike pri zakonu, ki v osnovnem predloženem besedilu ni bil harmoniziran z ostalo zakonodajo.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Poslanci sprejeli splošni del proračuna
09. 04. 1998 09.00
Poslanci DZ so sprejeli splošni del proračuna, ki predvideva, da bodo celotni prihodki državnega proračuna v letošnjem letu znašali 840,9 milijarde tolarjev, odhodki pa 870 milijard tolarjev. Proračunski primanjkljaj bo znašal 29,1 milijarde tolarjev, kar je za 0,4 milijarde manj od prvotno predvidenega in znaša 0,9 odstotka BDP.
Skupen projekt za reševanje problemov ob vstopu Slovenije v EU
05. 04. 1998 10.32
Župana Gorice in Nove Gorice, Gaetano Valenti in Črtomir Špacapan, sta na sedežu goriške občine podpisala dokument z naslovom Projekt sožitja med prebivalci Gorice in Nove Gorice. Po navedbah je projekt, ki sodi v okvir programa Phare, namenjen skupnemu reševanju gospodarskih, infrastrukturnih in drugih problemov med mestoma, ki se bodo pojavili z vstopom Slovenije v Evropsko unijo.
Titanski ulov v Severnem morju
29. 03. 1998 13.25
V Severnem morju so ribiči v petek ujeli tono težkega in šest metrov dolgega morskega psa, je povedal belgijski trgovec, ki ga je kupil. Morski pes, ki se je ujel v mreže ladje iz Oostendeja na severozahodu Belgije, je Cethorinus Maximus, bolj znan z imenom romarski morski pes. Trgovec Marc Paulus ga je kupil na tržnici v Zeebrugeju za 12.000 belgijskih frankov (približno 70.000 tolarjev). Veliko ribo, ki ni užitna, je prodal veleblagovnici v italijanski Veroni, kjer jo bodo razstavili med morskimi sadeži.
Delegat norveškega Rdečega križa na obisku v Beli krajini
29. 03. 1998 12.35
Na obisku v Beli krajini se je včeraj mudil delegat norveškega Rdečega križa Ole Johan Hauge. V spremstvu generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije (RKS) Mirka Jeleniča je obiskal tabor mladih članov RKS na Otovcu pri Črnomlju ter zbirni center za begunce v Črnomlju.
V veljavi je zakon o varstvu potrošnikov
29. 03. 1998 12.33
V soboto je stopil v veljavo zakon o varstvu potrošnikov, ki ureja pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo.
Drobnoprodajne cene naftnih derivatov v povprečju višje za 5,05 odstotkov
26. 03. 1998 18.59
Slovenska vlada je na včerajšnji seji izdala soglasje za povprečno povečanje drobnoprodajne cene z ekološko takso svetlih naftnih derivatov (bencin in plinska olja) za 5,05 odstotka.
Možnost vpisa presežnih certifikatov
26. 03. 1998 17.12
Vlada je na včerajšnji seji obravnavala zakon o zaključku lastninjenja in s tem v zvezi predlog o rešitvi problema približno sedmih milijard tolarjev presežnih certifikatov, vpisanih do lanskega 30. junija v sklade Nacionalne finančne družbe in KBM Infonda. Vlada je sprejela predlog, po katerem naj bi bilo vsem 27 družbam za upravljanje v Sloveniji, ki bodo dobile dovoljenje za povečanje kapitala, vendar ne za več kot za milijardo tolarjev, omogočen vpis presežnih certifikatov. Vlada je prepričana, da bo takšen predlog sprejemljiv tudi za poslance in da bo potem končno sprejet zakon o zaključku lastninjenja, ki naj bi začel veljati predvidoma sredi aprila. To je na seminarju Ljubljanske borze o spremembah na trgu kapitala povedal državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer.
Peko pred izvedbo prestrukturiranja obveznosti
25. 03. 1998 08.37
Lanska izguba v družbi Peko je znašala pol milijarde tolarjev, kar je tretjino manj kot v letu poprej, je za STA povedal direktor družbe Janez Bedina. Peko je bil pred časom s sklepom vlade uvrščen med podjetja, ki se bodo sanirala s programom prestrukturiranja Slovenske razvojne družbe.
V NKBM lani skoraj 2,2 milijardi tolarjev dobička
24. 03. 1998 18.08
V Novi Kreditni banki Maribor so v lanskem letu ustvarili blizu 2,2 milijardi tolarjev čistega dobička. Ta rezultat je delno tudi posledica dejstva, da je banka znižala lastne stroške poslovanja s 3,1 na 2,9 odstotka. S tem se po besedah predsednika uprave dr. Jožeta Glogovška v banki uspešno pripravljajo na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kot so še poudarili na novinarski konferenci, bilanca stanja za lansko leto kaže, da so se tolarska sredstva nominalno povečala za 32,4 odstotka, devizna pa za 0,7 odstotka. Sredstva gospodarstva so se nominalno povečala za 7,7 milijarde tolarjev oz. za 23,5 odstotka, naložbe v gospodarstvo pa kar za 38,4 odstotka. Sredstva prebivalstva so se nominalno povečala za 18,7 milijarde tolarjev oz. za 20,4 odstotka, obseg posojil občanom pa je porasel za 17,2 odstotka. Nova Kreditna banka Maribor je uspešno poslovala tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Zadnji dan februarja je bilančna vsota banke znašala nekaj prek 242 milijard tolarjev.
V Elanu 29 milijonov tolarjev dobička
24. 03. 1998 16.32
Begunjski Elan je v letu 1997 ustvaril 29 milijonov tolarjev dobička. Namestnica predsednika uprave Božena Ključarevič je povedala, da je Elan izpolnil načrte in uspešno začel realizirati leta 1996 sprejeti kratkoročni načrt podjetja. V Elanu izvozijo kar 96 odstotkov proizvodnje in pri ustvarjanju dobička jim je v letošnjem letu močno pomagal tudi "močan" dolar, saj je begunjsko podjetje lani tja izvozilo kar 98.000 parov smuči. Žal bo letos ustvarjen dobiček v veliki meri porabljen za v preteklosti ustvarjene izgube. Proizvodnja smuči je v Elanu s 526.000 pari še vedno na prvem mestu. Pri poslovnem izidu pa se pozna tudi izdelava smuči za podjetje Kaestle, za katerega so lani v Elanu proizvedli blizu 100.000 parov. Sodelovanje med podjetjema bo letos še boljše zagotavljajo pri slovenskem proizvajalcu smuči. Proizvodnja snowboardov je z 240.000 izdelki sicer nekoliko padla, vendar je elan prodal v preteklih letih proizvedeno zalogo, ki je nastala kot posledica "zelenih" zim. Pa tudi vse ostale elanove dejavnosti so v letošnjem letu poslovale pozitivno, z izjemo modrega programa. Slednji naj bi imel pozitivno bilanco prvič ob koncu letošnjega leta.
Januarska povprečna plača realno nižja za 4,3 odstotka
16. 03. 1998 12.49
Januarja je povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji znašala 153.082 tolarjev, neto plača pa 96.770 tolarjev. Po podatkih državnega urada za statistiko je bila januarska realna bruto plača na zaposlenega za 4,3 odstotka nižja kot decembrska in le za 1,5 odstotka višja kot pred enim letom.
V Pivki lani dosegli 3,5 milijarde prihodkov
13. 03. 1998 16.03
Podjetje Pivka Perutninarstvo (nekdanji Perutninski kombinat Pivka) je lansko leto s prodajo na domačem in tujih trgih doseglo 3,5 milijarde tolarjev prihodkov, od tega je podjetje 14 odstotkov realizacije ustvarilo z izvozom, predvsem na območje nekdanje Jugoslavije. Izgubo so lani zmanjšali za 300 milijonov tolarjev, tako da je ob koncu leta znašala 131 milijonov tolarjev. Ta je predvsem posledica izgube trgov zaradi požara in povečanih stroškov zaradi istega vzroka, so poudarili na današnji novinarski konferenci.
Matični odbor podprl sprejem zakona o t.i. kulturnem tolarju
13. 03. 1998 10.27
Odbor DZ za kulturo, šolstvo in šport je na dopoldanski seji soglasno podprl sprejem zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, s katerim želi skupina 22 poslancev vseh strank v prihodnjih šestih letih (1998-2003) v približno enakih letnih deležih za določene programe zagotoviti 23 milijard tolarjev.
Mariborski poslanci o predlogu proračuna
09. 03. 1998 17.27
Mariborski poslanci v državnem zboru so danes v Mariboru pripravili novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o letošnjem državnem proračunu. V predlogu proračuna je za investicije v štajerski prestolnici predvidenih samo tri odstotke vseh proračunskih sredstev za investicije v Sloveniji. Mariborski poslanci zato predlagajo, da bi v proračunu namenili za potrebe občin dodatnih 500 milijonov tolarjev, za ureditev Vrbanskega platoja 200 milijonov tolarjev, za obnovo ceste Hoče-Areh 100 milijonov tolarjev in za pokrivanje izgube Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru okoli 80 milijonov tolarjev.
Od torka v obtoku novi bankovec za 200 tolarjev
08. 03. 1998 10.51
Banka Slovenije bo v torek, 10. marca, poslala v obtok novi bankovec za 200 tolarjev. Ta se bo od starega, ki je zdaj v obtoku, razlikoval v datumu izdaje.
Hit ustvaril lani 1,3 milijarde tolarjev dobička
06. 03. 1998 18.14
Začasni nadzorni svet delniške družbe Hit se je danes sestal na svoji drugi seji. Njegov predsednik Niko Trošt je na dnevni red seje poleg operativnih in organizacijskih vprašanj nadzornega organa uvrstil tudi obravnavo lanskoletnih rezulatatov poslovanja ter letošnje načrte, so sporočili iz Hita.
Nacionalna finančna družba bo združevala sklade
06. 03. 1998 15.49
Pooblaščene investicijske družbe, s katerimi upravlja Nacionalna finančna družba, naj bi se v pričetku aprila združile v enoten sklad, ki pa se bo nato razdružil v dve novi pooblaščeni investicijski družbi, je razvidno iz sklicev skupščin teh skladov iz današnjega dnevnega časopisja. Vsi delničarji skladov, ki naj bi se združili, bodo tako hkrati postali tudi delničarji obeh novih skladov, katerih osnovni kapital bo skupaj znašal 36,2 milijarde tolarjev.
Podpis pisma o nameri za najem kredita pri EIB za avtocestni odsek Šentjakob-Blagovica
06. 03. 1998 12.40
Predsednik Evropske investicijske banke (EIB) Sir Brian Unwin in predsednik Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) Jože Brodnik sta danes v Ljubljani podpisala pismo o nameri za najem kredita pri EIB v višini 130 milijonov ekujev (približno 24 milijard tolarjev). DARS bo omenjena sredstva porabil za izgradnjo 20-kilometrskega odseka od Šentjakoba do Blagovice.
Droga lani zabeležila slabo milijardo tolarjev dobička
05. 03. 1998 17.06
Družba Droga je minulo leto končala s čistim dobičkom, ki po nerevidiranih podatkih o poslovanju znaša prek 965 milijonov tolarjev in pomeni 12-odstotno povečanje glede na leto poprej. Za letošnje leto pa v tej portoroški družbi načrtujejo 15-odstotno povečanje realizacije, od katere naj bi 13 odstotkov namenili za naložbena vlaganja.
Stilles po opravljeni prisilni poravnavi ne posluje več z izgubo
05. 03. 1998 11.01
Konec prejšnjega meseca se je uspešno končala prisilna poravnava v sevniškem podjetju Stilles. Kot so sporočili iz Slovenske razvojne družbe, so upniki z veliko večino izglasovali prisilno poravnavo v vseh treh Stillesovih družbah. Finančni načrt reorganizacije v materinskem podjetju Stilles Inženiring je bil izglasovan 21. januarja letos, v hčerinskih družbah Stilles Mobi in Stillles Stilno pohištvo in notranja oprema pa 25 februarja. Hkrati sta se hčerinski pdjetji pripojili k podjetju materi, ki se je preoblikovala v delniško družbo Stilles Inženiring.